Ravnatelj osnovne šole Prežihovega Voranca v Ljubljani Marjan Gorup: "Skušamo upoštevati smernice zdrave prehrane in se trudimo pridobiti čimveč hrane po teh kratkih verigah."
Na enem od 20 vzorcev ekoloških jabolk našli ostanke pesticidov
To pomeni tudi pri lokalnih dobaviteljih hrane. Večinoma jim uspe, a vsi dobavitelji vedno ne ustrezajo šolskim standardom. Na vprašanje, ali so kdaj kakšnega dobavitelja odslovili ravnatelj odgovarja: "Imeli smo samo reklamaciji pri pekovskih izdelkih, pri burekih, ki jih niso upoštevali".
Inšpekcija, ki je izvedla nadzor nad hrano v vrtcih in šolah pojasnjuje, da so na fitofarmacevtska sredstva testirali 20 vzorcev ekoloških jabolk in v enem primeru ugotovili, da vsebujejo substance, ki jih živilo z označbo eko ne sme vsebovati.
Krivda za to je po besedah direktorice inšpekcije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin Andreje Bizjak na dobavitelju, saj ne moremo od organizatorja šolske prehrane pričakovati, da bi preverjali vsako serijo.
Po aferi s poljskim mesom - kakšno meso jedo naši šolarji?
Bizjakova dodaja, da niso ugotovili nikakršnih tveganj. Za šolske jedilnike sicer skrbijo organizatorji šolske prehrane.
Organizatorica prehrane na osnovni šoli Ljudski vrt Ptuj Petra Zafošnik nam pove: "Naši šolarji jedo zelo kakovostno hrano, izbiramo na podlagi javnega razpisa. Do 20 odstotkov se ravnamo, da izbiramo lokalno hrano". A vezani so na javne razpise.
Organizatorji šolske prehrane pojasnjujejo še, da morajo izbrati nižjo ceno. In kakovost? Pravijo, da kakovost je, vendar je cena glede na lokalno pridelano hrano seveda nižja. Opozarjajo še, da so organizatorji prehrane vendarle učitelji in bi si želeli več strokovnih izobraževanj.
Pivčeva za več lokalne in ekološke hrane v šolski prehrani
V Ljubljani je potekal tudi strokovni posvet o organizirani prehrani otrok in mladostnikov. "V sistem šolske prehrane je treba vključiti več lokalne in ekološke hrane," je ocenila ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Aleksandra Pivec, ki si želi tudi nadzora nad tem.
Kot je zbrane organizatorje šolske prehrane, učitelje in ravnatelje uvodoma spomnila ministrica, jim naročanje varne, kakovostne hrane, tudi v smislu kratkih oskrbnih verig, omogočajo zakonske in pravne podlage. Vendar so vedno možne izboljšave.
Tudi ta sistem se da namreč še izboljšati, je dejala in spomnila, da je oblikovana medresorska delovna skupina, ki bo tudi pogledala, kje so še možnosti za izboljšavo - ne nujno izboljšave v smislu poprave zakonodaje, ampak da se ga naredi čimbolj uporabnega, da bi otroci v čim večji meri jedli lokalno pridelano kakovostno hrano.
Ministrica si tako želi, da bi se v šolah naročalo več lokalno pridelanih in ekoloških živil, nad izpolnjevanjem teh določil pa bi uvedla tudi nadzor. Sistem kontrole lahko po njenem izboljša tudi naročanje živil v smislu uredbe o zelenem javnem naročanju, kar bo še pripomoglo k dvigu kakovosti izdelkov, ki se jih v sistemu šolske prehrane naroča.
Resolucija Naša hrana pojem hrane postavlja v središče
Ob tem je spomnila, da je trenutno v javni obravnavi resolucija Naša hrana, podeželje in naravni viri po 2021, ki pojem hrane postavlja v središče. Potrošniki namreč hrano obravnavajo izjemno senzibilno in tega se je treba zavedati, je dejala in dodala, da je potrošnik vedno bolj občutljiv na to, kakšno hrano dobi na krožnik in ali je ta hrana varna in kakovosti.
Ministrica šolske obroke jemlje kot del učnega procesa, najmlajše je treba tudi izobraževati in osveščati, od kod pride hrana. Kot je poudarila, je zaskrbljena, kako nekateri šolarji še vedno ne znajo hrane povezati s kmetovanjem oz. s tistim, ki hrano predeluje.
Bizjakova: Povprečne šolske kuhinje na višji ravni od povprečnih gostiln
Prva dama inšpekcije za prehrano Andreja Bizjak je zbranim spregovorila o lanskem nadzoru v institucionalnih kuhinjah oz. pregledu splošnega izpolnjevanja higienskih pogojev in postopkov obvladovanja. V njem so se osredotočili predvsem na sadje in zelenjavo, na zagotavljanje sledljivosti, šli pa so korak nazaj k dobaviteljem. Označbe glede kakovosti, porekla in splošnega označevanja so pregledali pri 20 dobaviteljev, največ napak so našli pri jabolkih, česnu in korenju.
Bizjakova sicer ugotavlja, da so povprečne šolske kuhinje v primerjavi s povprečnimi gostinskimi obrati na veliko višji ravni skladnosti, tako glede higiene kot zagotavljanju sledljivosti. "Ni brez napak, te so, ampak je nivo zelo dober," je poudarila prva inšpektorica, ki pozdravlja tudi pobudo za pripravo smernic na področju varnosti in kakovosti živil.
Število učencev, ki jedo kosilo v šoli se je krepko zvišalo
Po besedah Irene Simčič z Zavoda RS za šolstvo, ki je posvet pripravilo, dnevno šolsko malico prejema več kot 180.000, kosilo pa blizu 150.000 učencev - to je skoraj 80-odstotni delež, kar je najvišje v zadnjih letih. Število prehranskih obrokov v šolah se je tako krepko zvišalo, pred 10 leti je namreč kosilo v osnovnih šolah prejemala manj kot tretjina učencev. V ta namen se sicer letno nameni več kot 140 milijonov evrov.
Direktor Zavoda RS za šolstvo Vinko Logaj je prepričan je, da je slovenska šolska prehrana visoko nad povprečjem drugih držav po sami organiziranosti, po načinu in na nek način tudi po ponudbi pri izvedbi same šolske prehrane. Zaveda pa se tudi, da ni možno stvari urediti zgolj na formalnopravnem delu z različnimi predpisi in podzakonskimi akti in da je za zdravo šolsko prehrano pomembna tudi senzibilnost vseh udeležencev v tem procesu, od vodij šolske prehrane in ravnateljev do
tistih, ki razpise pripravljajo.
KOMENTARJI (16)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.