Iz raziskave, ki jo je naročilo ministrstvo za delo, izhaja, da se 64 odstotkov anketiranih zavzema za ureditev statusa istospolnih partnerjev s posebnim zakonom, medtem ko jih je bilo nekaj več kot polovica proti temu, da bi istospolno skupnost izenačili z zakonsko skupnostjo, je na seji komisije poudarila državna sekretarka na ministrstvu Marjeta Cotman.
Komisija, v kateri imajo po novem stranke vladne koalicije večino, se je do zakona, s katerim želi vlada urediti pravni položaj istospolnih partnerskih partnerstev, opredelila kot zainteresirano delovno telo. Drugo obravnavo zakona, v kateri bo možno spreminjati posamezne rešitve, bo matični odbor za delo predvidoma opravil na seji 1. junija. DZ naj bi o zakonu v drugi obravnavi odločal na junijskem zasedanju, ki se bo predvidoma začelo 13. junija. Pravna služba DZ še ni pripravila svojega mnenja k zakonu.
Vladne rešitve se nanašajo na ureditev postopka registracije istospolne partnerske skupnosti dveh oseb istega spola. Z zakonom tako želi vlada določiti pogoje za vpis takšne skupnosti v register in določiti pravne posledice, ki nastanejo s tem. Z zakonom ne posegajo v razmerja med partnerjema in otroci enega ali drugega partnerja, je omenila Cotmanova. Zagotovila je tudi, da so k pripravi besedila vključili predstavnike nevladnih organizacij. Ministrstvo vseh njihovih pripomb ni moglo upoštevati, bodo pa upoštevali pomislek glede dedovalnih pravic, je še dodala.
LDS in SD: Vladni predlog je celo diskriminatoren
Opozicijski LDS in SD zakonu, v predlaganem besedilu, nasprotujeta. Po mnenju teh dveh strank namreč določa zgolj tehnične postopke registracije, izogiba pa se vsem ostalim vprašanjem. V posameznih določbah glede razveljavitve registracije skupnosti, ko bodo lahko to zahtevali "vsi tisti, ki imajo neposredno pravno korist od tega", je po mnenju LDS in SD celo diskriminatoren in zato slabši od prejšnjega predloga, ki so ga predlagali poslanci teh dveh strank, a ga je vladna večina zavrnila. Zato so pripravili možna dopolnila in komisiji predlagali, naj jih povzame kot svoje, kar pa je večina na komisiji zavrnila.
Koalicijski SDS in NSi očitke zavračata in nasprotno menita, da je predlog dober. Sedanja vlada je v pičlih šestih mesecih pripravila predlog in ga poslala v DZ, s čimer je po mnenju Pavla Ruparja dala "zaušnico vsem očitkom, da je diskriminatorno nastrojena". LDS in SD pa tega vprašanja v letih, ko sta bili še na oblasti, nikakor nista želeli zakonsko urediti. Rupar tudi meni, da so vsi, ki so želeli, imeli možnost sodelovati pri oblikovanju zakona. Vprašanje pa je, koliko so bile nevladne organizacije dejansko zainteresirane sodelovati, je nadaljeval.
Ni slučajno, da v prejšnjem mandatu zakon ni bil sprejet, saj je v ozadju grozil referendum, pa je na očitke Ruparja odgovoril Slavko Gaber (LDS). Kjerkoli je šlo za preboje libertarnosti, je desna politična stran z referendumi ustavila in preprečila tovrstne rešitve, je prepričan Gaber. Rupar pa je Gabru repliciral, da je strah pred referendumom le blef, saj bi po njegovem mnenju prejšnja vladna večina lahko, če bi želela, uredila to vprašanje.
