Delodajalci, ki izkoriščajo migrante, še vedno ne čutijo pravih sankcij

Danes je naša država prejela obvestilo iz Bruslja, da so nam dodelili že drugi opomin, saj Slovenija še vedno ne upošteva evropskih pravil o sankcijah proti delodajalcem, ki izkoriščajo migrante z neurejenim statusom. Bruselj Slovenijo poziva, naj svojo zakonodajo uskladi z evropsko. Če se država v dveh mesecih na opomin ne bo ustrezno odzvala, lahko Evropska komisija primer predloži Sodišču EU.

Direktivo o sankcijah proti delodajalcem bi bilo treba začeti izvajati do 20. julija lani. Slovenija je prvi uradni opomin dobila oktobra lani, vendar komisije do danes še ni obvestila o vseh potrebnih ukrepih za popoln prenos direktive. Zato se je komisija odločila, da bo izdala drugi opomin, v bruseljskem žargonu imenovan obrazloženo mnenje, v katerem od države uradno zahteva, naj uskladi predpise s pravom EU.

Direktiva obravnava delodajalce, ki izkoriščajo negotov položaj migrantov z neurejenim statusom in jih običajno zaposlujejo za opravljanje slabo plačanih del v slabih delovnih pogojih. Poleg tega krepi pravice migrantov, saj od delodajalcev zahteva, da izplačajo še neizplačane plače.

V skladu z direktivo morajo delodajalci pred zaposlitvijo delavca iz tretje države preveriti, ali ima dovoljenje za prebivanje, in v primeru neurejenega statusa o tem obvestiti ustrezen nacionalni organ.

Ta pravila so ključni element v boju EU proti nedovoljeni migraciji. Prepovedujejo zaposlovanje migrantov z neurejenim statusom iz tretjih držav in za delodajalce predvidevajo denarne kazni, v resnejših primerih pa celo kazenske sankcije.

Ker številni migranti z neurejenim statusom delajo v zasebnih gospodinjstvih, se direktiva uporablja tudi za fizične osebe, ki zaposlujejo take migrante. Direktiva zavezuje vse države članice, razen Danske, Irske in Velike Britanije.

Slovenija prejela še drugi opomin

Slovenija je danes iz Bruslja dobila že drugi opomin, ker visokokvalificiranim delavcem iz tretjih držav otežuje dostop do trga dela EU. Evropska komisija jo poziva, naj svojo zakonodajo popolnoma uskladi z direktivo o modri karti, ki opredeljuje evropska pravila o delovnih dovoljenjih za visokokvalificirane migrante.

Komisija od Slovenije zahteva popoln prenos pravil direktive o modri karti, rok za uskladitev z direktivo je namreč potekel 19. junija 2011.

Prvi uradni opomin iz Bruslja je Slovenija dobila 18. julija lani, vendar slovenski organi po navedbah komisije kljub začetnim ukrepom za zagotovitev skladnosti še vedno niso predložili zadovoljivih informacij o času sprejetja in začetku veljavnosti ustreznih predpisov.

Kaj je direktiva o modri karti?

Direktiva EU o modri karti določa skupna in učinkovita pravila, ki visokokvalificiranim delavcem iz tretjih držav omogočajo dostop do evropskih trgov dela, da se tako zapolnijo vrzeli, ki jih ni mogoče zapolniti z državljani EU.

Določa tudi pospešeni postopek za sprejem teh tujcev ter enake socialne in ekonomske pravice, kot jih uživajo državljani EU, kar zadeva delovne pogoje in plačilo ter dostop do blaga in storitev.

Komisija ob tem poudarja, da Evropa potrebuje delavce iz tretjih držav, če želi zagotoviti gospodarsko blaginjo, ostati konkurenčna in ohraniti svoje sisteme socialnega varstva. V sedanji gospodarski in finančni krizi je ta potreba vse nujnejša, obenem pa je jasno, da so potrebna skupna pravila ter celovita in uravnotežena migracijska politika EU, opozarjajo v Bruslju.

Po dveh letih od pridobitve modre karte v določeni državi članici lahko migrant izkoristi prost dostop do visokokvalificirane zaposlitve v tej državi članici ali se preseli v drugo državo članico EU, kjer obstaja potreba po njegovih spretnostih.

V povezavi s preferencialnimi pravili za pridobitev statusa rezidenta za daljši čas in pravili za združitev družine je modra karta privlačen paket za morebitne visokokvalificirane migrante.

Modra karta je instrument, ki temelji na povpraševanju, ne daje pravice do sprejema ter spoštuje pravico držav članic do določitve obsega delovnih migrantov, ki vstopajo na njihovo ozemlje zaradi visokokvalificirane zaposlitve.

Direktiva o modri karti je gradnik celovite in uravnotežene migracijske politike EU, ki ima pomembno vlogo ne samo pri reševanju pomanjkanja delovne sile na nacionalnih trgih dela, temveč tudi pri reševanju demografskih izzivov.

Državam članicam ne preprečuje, da bi imele lasten sistem nacionalnih dovoljenj za prebivanje za visokokvalificirane migrante, vendar taka nacionalna dovoljenja ne dajejo pravice do prebivanja v drugih državah članicah EU, kot jo zagotavlja direktiva o modri karti.

Če Slovenija ne bo ustrezno ukrepala, se lahko znajde na Sodišču EU.