Najprej izolacija, šele potem menjava načina ogrevanja

Črn dim, ki se vali iz mnogih dimnikov po Sloveniji, je posledica kurjenja v povsem zastarelih pečeh, a tudi dejstva, da v njih prebivalci kurijo lakirano pohištvo, oblačila, kartonaste škatle ... vse to pa je neprimerno gorivo. Nekateri kurijo celo smeti in so zato želeli celo odpovedati plačevanje komunalnega prispevka za odvoz smeti.

Tudi dimnikarji pravijo: "Ogromno ljudi je prešlo iz oljnih peči na stare peči, ki jih imajo še od takrat, ko so kurili na premog. In zdaj v njih kurijo vse mogoče." Veliko ljudi kuri tudi povsem neprimeren moker les. Zakaj? In kateri les je najboljši za kurjenje?

V Sloveniji je vsako leto več kot 400 dimniških požarov, zaradi zastrupitve z ogljikovim monoksidom pa v naši državi vsako leto umre 10 do 20 ljudi. Ravno zato bodo od januarja dalje za vse, ki imate doma peči, obvezni detektorji monoksida, ki pravočasno opozorijo nanj, tako da bi v bodoče zaradi tega vzroka umrlo čim manj ljudi.

V rubriki 24UR INŠPEKTOR so preverili, kako se Slovenci ogrevamo, na kakšen način lahko privarčujete, kakšne so smiselne spremembe in kakšne so rešitve, ki bodo zaživele v prihodnosti, s katerimi bomo sami veliko privarčevali in bomo z njimi hkrati prijazni do narave. Kakšne so cene in kaj je najbolj varčen način ogrevanja trenutno?

Pri peletih se je v Sloveniji izkazala za resnično domneva, da k nam prihajajo najslabši izdelki. Zveza potrošnikov je preučevala pelete na češkem, slovenskem in švedskem trgu in ugotovila, da na Švedskem in Češkem večina vzorcev dosega najvišji standard, pri nas pa  je več kot polovica peletov slabih. Kako izbrati kakovostne pelete? Kateri so to? Ste se kdaj vprašali, kako pride toplota do vas, če se ogrevate prek toplarne? In kaj kurijo v toplarni?

Najprej izolacija, šele potem menjava načina ogrevanja

Energetskega svetovalca Ivana Kendo iz domžalske svetovalne pisarne Eko sklada smo ob začetku kurilne sezone prosili za nasvete za najbolj varčno in ekološko ogrevanje za tri konkretne primere.

1. PRIMER: 30 let stara, neobnovljena enonadstropna hiša na podeželju - 150 m2, v kateri živita dve starejši osebi, se ogrevata na kurilno olje, za ogrevanje na sezono odštejeta 2000 evrov

Upokojenca morata najprej poskrbeti, da bo čim manj energije uhajalo iz hiše, ki je zgrajena samo iz zidakov in ometa in ima zastarela škatlasta okna. Ta morata zamenjati najprej. Vgradita naj lesena okna s trojno energetsko učinkovito zasteklitvijo, ob čemer lahko kandidirata še za subvencijo Eko sklada. Že s tem bosta prihranila 200 litrov kurilnega olja na sezono. Sledi izolacija mansarde ali stropa proti neogrevanemu podstrešju. Če izhajamo iz najbolj enostavnega in zanesljivega izračuna o uporabi energije za ogrevanje in vzamemo slabo izolirano mansardo (npr. 5 cm izolacije) v klimatskih pogojih osrednje Slovenije ter vgradimo priporočeno debelino izolacije (npr. 30 cm) in izračunamo porabo energenta za povprečno veliko mansardo, ugotovimo:

Za ogrevanje slabo izolirane povprečno velike mansarde (120m2), porabimo 620 l kurilnega olja. Pri dobro izolirani mansardi pa 130 litrov kurilnega olja. Razlika med porabama je torej samo za mansardo 490 litrov na sezono. Po trenutnih cenah energentov to pomeni približno 400 EUR prihranka na kurilno sezono. Investicija v takšno izolacijo je 3.000 EUR, kar pomeni, da se investicija v izolacijo v tem primeru povrne v sedmih letih. V nadaljevanju življenjske dobe objekta prinaša investicija v dodatno izolacijo mansarde čisti dobiček, ki ga lahko porabimo tudi za vračilo kredita, ki ga je bilo morda potrebno najeti za ta vložek. Kenda svetuje še izolacijo zunanjih sten. Glede na to, da pri povprečno veliki fasadi 170 m2 dobimo porabo 1500 l kurilnega olja, potrebnega za ogrevanje neizolirane fasade in porabo 450 litrov kurilnega olja pri dobro izolirani fasadi. Razlika med porabama je torej samo za fasado 1050 litrov na sezono. Trenutno to pomeni približno 850 EUR prihranka na kurilno sezono samo zaradi dodatne izolacije fasade. Strošek te investicije je 8.500 EUR, kar pomeni, da se povrne v 10* letih. V nadaljevanju življenjske dobe objekta prinaša investicija v izolacijo zunanjih sten čisti dobiček.
Toplotna izolacija fasade je ukrep, s katerim lahko rabo energije v hiši zmanjšamo za več kot 30 odstotkov. Če ustrezno toplotno izoliramo še tla proti kleti in podstreho, se raba energije zmanjša še za 30 odstotkov.

Potem naj zakonca zamenjata zastareli kotel za kurilno olje in ga nadomestita z novim, ki bo imel večji izkoristek. Zato lahko prihranita več kot 500 litrov na leto, kar se pri vložku približno 1.400 EUR za novi kotel povrne v dobrih treh letih.

Dolgoročno še bolj ekonomična izbira je kotel na drva. Če se odločita za enega boljših za centralno ogrevanje stavbe, bosta zanj odštela 7.000 EUR naprej. Za drva bosta ob dobri izolaciji stavbe odštela 200 EUR, torej kar 1810 EUR letno manj. To pomeni, da se investicija lahko povrne prej kot v štirih letih.

Še boljša izbira pa je po mnenju svetovalca Kende nakup toplotne črpalke (cene se gibljejo od 8000 evrov naprej), pri čemer opozarja, da je potrebno zagotoviti talno gretje, če pa to ni mogoče, je potrebno vgraditi nove radiatorje - panelne.
Pa se splača vlagati v tako drage možnosti? Kenda trdi, da vsekakor. "Že zgoraj navedeni izračuni so pokazali, da se višje investicije v izboljšanje toplotnega ovoja in naprave po objektu v povprečju vrnejo zelo hitro, saj se močno znižajo stroški rabe energentov, prva leta pa praktično odpade tudi (investicijsko) vzdrževanje. Celostne obnove se lahko povrnejo od 8 do 10 let naprej."

2. PRIMER: Večstanovanjski blok z 20 stanovanji. Leto izgradnje 1964. V njem živi tričlanska družina. Ogreva se daljinsko, na toplarno. Letni strošek za ogrevanje: 350 EUR.

Kenda svetuje vgradnjo termostatskih ventilov na radiatorje, saj je z njimi mogoče regulirati temperaturo. Ta naj ne bo tropska, da bodo stanovalci zato poletno oblečeni, okna pa bodo nenehno odprta na kip. S tem energija, ki jo plačajo, dobesedno uhaja skozi okna. "Podnevi je priporočljiva temperatura med 21 in 22 stopinj Celzija, ponoči pa 18. Prezračevanje, ki je sicer zelo pomembno, naj bo občasno, za nekaj minut, na prepih. Priporočljiva je tudi menjava oken."

3. PRIMER: Štiričlanska mlada družina obnavlja staro hišo v okolici Ljubljane, želi si čim cenejši način ogrevanja, a hkrati ves čas toplo hišo

Danes po veljavni zakonodaji ni več mogoče graditi slabše hiše od nizkoenergijske (max do 50kWh/m2 porabe energije na leto). Če v hišo vgradimo še prezračevalni sistem in jo dodatno zatesnimo, zmanjšamo steklene površine, nepotrebne preboje in lomljeno arhitekturo ter na zid damo vsaj 20 cm izolacije, dobimo pasivno hišo. "Ob vseh teh ukrepih ob gradnji oziroma obnovi že hiša sama poskrbi za toploto, saj jo zadržuje v prostorih," poudarja Ivan Kenda. Zato bodo potrebovali le manjšo ogrevalno napravo, peč na pelete ali toplotno črpalko z manjšo močjo, zaključuje Kenda.