Izbrisanim lani za dobrih 26 milijonov evrov odškodnin, najvišja je znašala 13.050 evrov

Upravne enote so do konca leta 2017 prejele 8161 zahtevkov izbrisanih za določitev denarne odškodnine v upravnem postopku in v dosedanjih postopkih priznale za nekaj manj kot 26,4 milijona evrov odškodnin. Pri tem je najvišja priznana odškodnina znašala 13.050 evrov. Izrazito se je povečalo število zahtevkov za določitev odškodnine na sodišču.

Od 8161 prejetih zahtevkov so upravne enote po podatkih ministrstva za javno upravo do 31. decembra 2017 odločile o 8012 primerih, pri čemer so 5784 zahtevkom ugodile, 1966 so jih zavrnile, 87 ustavile, 175 pa zavrgle.

Do zdaj so upravne enote izplačale za 19,4 milijona evrov odškodnin, od tega v letu 2014 nekaj manj kot štiri milijone, v letih 2015, 2016 in 2017 pa po nekaj več kot 5,1 milijona evrov.

Najvišja priznana odškodnina je znašala 13.050 evrov, kar je tudi največ, kar lahko oseba dobi v upravnem postopku. Tako visoke odškodnine država sicer izplačuje v obrokih na pet let.

Kdor se z višino odškodnine, določene v upravnem postopku (po 50 evrov za mesec izbrisa), ne strinja, lahko odškodnino terja preko sodišča, pri čemer najvišji znesek ne more preseči trikratnika odškodnine, ki bi jo izbrisani dobil v upravnem postopku.

Ob koncu rednega roka do do 19. junija lani, ko je bilo še mogoče vložiti zahtevek, so jih upravne enote prejele 7989, kar pomeni, da se število zahtevkov za določitev odškodnine v upravnem postopku v zadnjega pol leta ni bistveno spremenilo. Se je pa precej povečalo število tožb, s katerimi izbrisani odškodnino terjajo preko sodišča. Do še nekaj dni pred iztekom rednega roka za vložitev zahtevka za odškodnino je bilo namreč na sodišča vloženih 78 tožb, do konca lanskega leta pa se je ta številka povzpela že na 331.

Pravni zastopnik izbrisanih Matevž Krivic takšno povečanje vloženih tožb na sodišča pripisuje temu, da je veliko izbrisanih tožbe vložilo prav v zadnjih dneh pred iztekom rednega roka. Kot je pojasnil, so namreč v Društvu izbrisanih prebivalcev Slovenije pred tem tudi sami ljudi odvračali od vlaganja tožb, saj so čakali na odločitve ustavnega sodišča Odbora ministrov Sveta Evrope. Ker odločitve slednjih zanje niso bile ugodne, so nekaj mesecev pred iztekom roka pripravili osnutek tožbe in izbrisane pozvali, naj vložijo tožbe, ker se rok izteka. Pojasnil je še, da bodo izbrisani tudi na podlagi teh tožb skušali doseči razveljavitev zakonskih določb, ki omejujejo višino odškodnin, najprej pred domačimi, nato pa po potrebi pred Evropskim sodiščem za človekove pravice.

Do zdaj so bile sicer v postopkih na sodišču odškodnine pravnomočno dosojene v 10 zadevah, v skupni višini nekaj manj kot 100.000 evrov, pri čemer bo v petih primerih odločalo še vrhovno sodišče. Tožbeni zahtevki se sicer gibljejo od 417 do 2,5 milijona evrov, so zapisali na državnem odvetništvu.

Redni rok za določitev denarne odškodnine v upravnem ali sodnem postopku se je, kot rečeno, iztekel 19. junija lani. Izjema so tisti izbrisani, ki so imeli ob začetku uporabe zakona, to je 18. junija 2014, vloženo vlogo za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje ali za sprejem v državljanstvo, o kateri še ni bilo pravnomočno odločeno. Ti lahko zahtevo za odškodnino vložijo v treh letih po pridobitvi dovoljenja za stalno prebivanje ali po sprejemu v državljanstvo oziroma v treh letih po pravnomočnosti odločbe ali sklepa, s katerim je bila vloga za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje ali za sprejem v državljanstvo zavrnjena, zavržena ali je bil postopek ustavljen.