Znižanje bonitete: 'Ponavadi, ko se takšne stvari zgodijo, padajo glave'

Za danes predvidena določitev cene dolarske obveznice je zaradi morebitne objave spremenjene bonitetne ocene Slovenije odložena, so sporočili s finančnega ministrstva. Bonitetna hiša Moody's je namreč znižala kreditno oceno slovenskih državnih obveznic z Baa2 na Ba1. To pa pomeni, da so obveznice prešle v območje naložb visoke tveganosti oziroma med špekulativne obveznice, nekateri pa poročajo celo, da gre za "slabo blago" (angl. "junk").

V bonitetni hiši so kot razlog navedli tri faktorje. Prvi je stanje slovenskega bančnega sektorja, drugi je slabšanje stanja v slovenskem proračunu in tretji so negotovi obeti za financiranje, ki vse bolj povečujejo verjetnost, da bo potrebna zunanja pomoč. Za Slovenijo bo namreč negotov dostop tujih finančnih trgov,

Obeti ostajajo negativni, kar pomeni, da se ocena lahko še zniža. To bi se lahko zgodilo v primeru, da bi se otežil dostop države do zadolževanja na trgu, kar bi po navedbah Moody's lahko bila posledica zaostrovanja krize v bančnem sektorju ali vnovične zaostritve razmer v evrskem območju. K njej bi lahko vodilo tudi dodatno občutnejše poslabšanje gospodarskih razmer v državi.

Zavezanec z oceno Ba1, Ba2 ali Ba3 ni tako močno ranljiv kot nižje ocenjeni zavezanci, vendar pa se sooča z velikimi negotovostmi in je izpostavljen škodljivim poslom, finančnim ali gospodarskim pogojem, zaradi katerih bi lahko bil ali postal nesposoben izplačati svoje finančne obveznosti. Prejšnja ocena slovenskih obveznic Baa2 pa je pomenila, da je zavezanec sposoben izplačevati svoje obveznosti, vendar pa bi lahko zaradi okoliščin postal nezmožen plačevati svoje obveznosti.

V pojasnitvi odločitve za znižanje kreditne ocene je Moody's zapisal, da je od leta 2008 slovenski javni dolg narasel z 22 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP) na 54,1 odstotka BDP. Po mnenju bonitetne hiše bo sedanja vlada tudi verjetno manj ambiciozna pri določitvi svojih proračunskih ciljev, kot je bila prejšnja. Zato bi lahko javni dolg po predvidevanjih bonitetne hiše narasel od 70 do 75 odstotkov BDP.

Moody's ocenjuje, da bo za ustanovitev slabe banke, s katero naj bi vlada v slovenskih bankah očistila slabe terjatve, potrebnih od 8 do 11 odstotkov BDP. Pri tem v bonitetni hiši dodajajo, da je ustanovitev slabe banke vitalnega pomena za stabilizacijo slovenskega bančnega sistema.

Gre za miniranje izdaje obveznice?

Na ministrstvu za finance za zdaj nastalega položaja uradno ne komentirajo. Neuradno pa je slišati, da naj bi država v četrtek nadaljevala izdajo dolarske obveznice. Ta naj bi po neuradnih podatkih ob velikem povpraševanju do prekinitve potekala zelo dobro.

Poznavalci, ki ne želijo biti imenovani, poudarjajo, da gre za miniranje izdaje slovenske dolarske obveznice in za velik prelom z običajno prakso objavljanja ocen, ko se države pred tem obvesti o nameri po spremembi ocene in razlogih za tak korak.

Grahek: To je prvovrsten škandal

Samostojni finančni analitik Andraž Grahek je dejstvo, da je do znižanja bonitete ocene Slovenije s strani agencije Moody's prišlo na dan "zapiranja knjige" za izdajo dolarske obveznice, označil za prvovrsten škandal. Ocenjuje, da so investitorji ponoreli. Prepričan je, da se bo v prihodnjih dneh iskalo krivca za nastali položaj.

Boji se, da se ustvarja vtis, da je šlo za manipulacijo Slovenije. "Veliko ljudi se je spraševalo, zakaj Slovenija prihaja na trg tako zgodaj, brez popolnega reformnega programa in brez seznama podjetij, ki naj bi šla v privatizacijo. Morda smo zdaj dobili razlog," razmišlja Grahek.

Kot je dejal, se je danes pogovarjal z mnogimi, ki menijo, da Slovenija ni bila popolnoma iskrena, ko je šla s to obveznico na trg, in da obstaja vtis, da so na ministrstvu za finance vedeli za možnost reza bonitete, da so se bali, da bodo izgubili dostop do ameriškega trga in da so zato šli predhodno na trg.

'Ne verjamem, da bi to prišlo kot strela z neba'

"To bo treba razčistiti. Bi se pa zelo čudil, da bi šel Moody's v tako drastično znižanje ratinga, ne da bi s kom navezal stik v Sloveniji, preden bi preveril informacije o procesih, ki tečejo," pravi analitik.

To znižanje je po Grahkovih besedah prelomno, saj gre za znižanje na špekulativno oceno. "In takih stvari se ne počne kar tako mimogrede. Glede na vse, kar vem o dodeljevanju ocen, ne verjamem, da bi to prišlo kot strela z neba in da popolnoma nihče ni o tem ničesar vedel," je dejal.

Nekateri poznavalci, ki ne želijo biti imenovani, medtem poudarjajo, da gre za načrtno in usklajeno miniranje izdaje slovenske dolarske obveznice in za velik prelom z običajno prakso objavljanja ocen, ko se države pred tem obvesti o nameri po spremembi ocene in razlogih za tak korak.

Če se bo izkazalo, da je Moody's ravnal popolnoma samostojno pri znižanju ocene, Grahek pravi, da bo vesel, saj bo Slovenija lahko tožila agencijo in iztožila veliko odškodnino, ker so ji naredili škodo.

A sam je prepričan, da bo težko prepričati kogar koli, še posebej mednarodno javnost, "da je zlobni Moody's znižal boniteto nalašč, ravno v trenutku, ko izdajamo najbolj kritično izdajo obveznic".

"Bojim se, da je kredibilnost Slovenije doživela zelo močan udarec. In zelo težko si bomo nazaj priborili dostop do ameriškega kapitalskega trga, do še edinega, ki nam je bil odprt za financiranje," meni Grahek.

Bodo padale glave?

Ob tem dodaja, da bo gotovo v naslednjih dneh šlo za iskanje krivde na obeh straneh, tako na strani bonitetne hiše kot na strani ministrstva za finance. "V očeh investitorjev je ministrstvo za finance danes zagotovo poraženec, in to velik," dodaja.

"Ponavadi, ko se takšne stvari zgodijo, padajo glave," pravi Grahek in ob tem opozarja tudi na dogajanje na investicijskih bankah. Izdajo so namreč vodile vodilne investicijske banke na svetu, JP Morgan, Deutsche Bank in BNP Paribas. "Če bi oni to vedeli, sploh ne bi šli v to izdajo," meni.

Opozarja pa še, da bi bila izdaja obveznice, če bi se zgodila, po rekordni obrestni meri. Pojasnjuje namreč, da je bila cena zastavljena višje kot ob zadnji izdaji ministra za finance Janeza Šušteršiča lani jeseni.

"Slovenija bi se zelo drago zadolžila in drago plačala ceno, da bi si pridobila čas. Tega je namreč malo," pravi Grahek.

Na vprašanje, kako si bo Slovenija povrnila kredibilnost, pa pravi, da težko. "Morda bi to lahko bili prenosi na slabo banko, o katerih se govori, da bi bili že junija, čeprav težko verjamem, da se bo to lahko tako hitro zgodilo," je sklenil.

Danes bi morali zbirati ponudbe za pet- in desetletne obveznice

Slovenija je po poročanju tujih in domačih medijev danes zbirala ponudbe za izdajo pet- in desetletnih obveznic, z referenčnimi oz. začetnimi letnimi obrestnimi merami pri petih odstotkih oz. pri 6,125 odstotka.

Povpraševanje naj bi bilo po neuradnih informacijah, ki so jih navajali mediji, zelo močno in naj bi sredi popoldneva doseglo že šest milijard dolarjev. Izdaja naj bi tako potekala dobro.

Govorilo se je, da bo Slovenija knjigo ponudb investitorjev zaprla ob pol petih, a je nato tudi v finančnih medijih odjeknila novica, da je zaključek transakcije odložen.

V ponedeljek se je sicer v Londonu zaključil niz sestankov z mednarodnimi investitorji v ameriških finančnih središčih in v Cityju, na katerih je Slovenija s finančnim ministrom Urošem Čuferjem na čelu preverila možnost letošnjega financiranja na mednarodnih trgih in poskušala investitorje prepričati v verodostojnost načrtov države za izhod iz krize.

Slovenija je podoben ''road show'' ob prisotnosti takratnega ministra Janeza Šušteršiča izvedla že minulo jesen, nato pa je že nekaj dni po predstavitvah izdala 10-letne dolarske obveznice in z njimi zbrala 2,25 milijarde dolarjev.