Velika poraba v šolstvu: bi učitelj moral imeti več učencev?

Pokojnine in socialni transferji so največji izziv za vzdržnost slovenskih javnih financ v prihodnosti, ugotavlja tehnična misija IMF, ki se je spomladi mudila v Sloveniji. Namen obiska je bila sicer podpora pri pripravi pregleda učinkovitosti javne porabe. Poročilo izpostavlja tudi nekatere primere neučinkovite porabe na področju izobraževanja.

Splošna ugotovitev strokovnjakov IMF je, da je javnofinančni položaj Slovenije še vedno krhek in da terja dodatne ukrepe za uravnoteženje javnih financ, da bi Slovenija tako obrnila trend naraščanja javnega dolga. Prav tako izpostavlja večkrat omenjeno dejstvo, da so bili javnofinančni ukrepi do zdaj večinoma osredotočeni na kratkoročne varčevalne ukrepe in splošne horizontalne reze porabe.

Manjka torej celovitih strukturnih prilagoditev javne porabe, obenem pa pritisk raznih družbenih skupin na odpravo kriznih varčevalnih ukrepov narašča. V tej luči je po oceni IMF potrebna temeljita revizija javne porabe, ki se je v času krize, med letoma 2008 in 2013, povečala za pet odstotkov BDP.

Ta rast je bila po navedbah IMF predvsem posledica velikega padca BDP na eni strani ter rasti tekoče porabe namesto investicijskih odhodkov na drugi. V tem kontekstu IMF opozarja na primerjalno razmeroma visoke plače v delu javnega sektorja ob nižjem deležu zaposlenih v javnem sektorju glede na povprečje EU.

Proces pregleda javne porabe je vlada začela, tako kot v drugih državah pa je njegov poudarek na področjih, ki predstavljajo največji del javne porabe. V Sloveniji gre za področja pokojnin in socialnih transferjev, zdravstva in izobraževanja.

Neučinkovita poraba denarja v zdravstvu 

Ministrstvo za finance je objavilo tudi poročilo IMF glede zdravstva. V poročilu za to področje ugotavlja nekatere neučinkovitosti pri porabi javnega denarja. Med drugim izpostavljajo zanašanje na (pre)drage bolnišnične in specialistične oskrbe ter široke pravice bolnikov v primarnem zdravstvu.

Med področji, kjer je misija IMF zaznala neučinkovito porabo javnega zdravstvenega denarja, izpostavljajo preširoke pravice na področju primarnega zdravstvenega varstva, kar po njihovih ugotovitvah izhaja iz pretekle zgodovine.

Prav tako naj bi bilo na področju ambulantne dejavnosti sodelovanje z zasebnim sektorjem nezadostno, kakovost opravljenih storitev pa se razlikuje od izvajalca do izvajalca, pri čemer boljši oz. bolj učinkoviti za to niso nagrajeni. Pri izbiri zdravljenja pa se pogosto ne upošteva dokazana stroškovna učinkovitost in dejanska klinična učinkovitost, opozarjajo.

Med področji, kjer strokovnjaki IMF vidijo možnosti za spremembe, je okrepitev primarne zdravstvene ravni tako, da bi širili mrežo zdravnikov na primarni ravni in vanjo vključili širši nabor storitev. Kot primer izpostavljajo obravnavo kroničnih bolezenskih stanj in zgodnje zaznavanje nenalezljivih bolezni. Predlagajo tudi izdelavo bolj učinkovitega sistema plačevanja bolnišnic in uvedbo bolj primernega sistema doplačil ter prenovo košarice zdravstvenih pravic.

Strokovnjaki IMF sicer ugotavljajo, da je - kljub zadnjim reformam - javna poraba za zdravstvo v Sloveniji relativno visoka, če jo primerjajo z dohodkovno podobnimi državami. Kot navajajo, naj bi izdatki za zdravstvo v luči staranja prebivalstva in rasti izdatkov do leta 2060 poskočila s 6,3 na 8,2 odstotka BDP. Ob tem pa izpostavljajo, da so zadnje spremembe v zdravstvu prinesle znižanje cen zdravil in oklestile proračune bolnišnic.

Izidi zdravljenja so sicer v Sloveniji relativno dobri kljub nekaterim neučinkovitostim, še navajajo strokovnjaki IMF, ki izpostavljajo, da ima naša država najvišjo pričakovano življenjsko dobo (71 let) prebivalstva med državami srednje, vzhodne in jugovzhodne Evrope, porabimo pa tudi kar 30 odstotkov več sredstev za zdravstvo kot primerljive države.

Preveč zaposlenih v šolstvu

V poročilu za šolstvo pa je IMF ugotovil, da je javna poraba za izobraževanje v Sloveniji četrta najvišja v deležu BDP v EU. Predlagajo več možnosti racionalizacije, na primer povečanje števila učencev na učitelja ali prevetritev ugodnosti za študente.

Razlog za visoko raven porabe v IMF vidijo v veliki masi za plače ter v manjši meri v porabi za material in storitve. To po oceni sklada napeljuje na preveliko število zaposlenih v sektorju. IMF meni, da je v luči trenda rasti števila zaposlenih v sektorju ob padanju števila vključenih v izobraževanje prostor za zmanjšanje števila zaposlenih brez negativnih učinkov na rezultate.

Kot so izpostavili, se je med leti 2000 in 2012 število zaposlenih v izobraževanju povišalo za 27 odstotkov ob istočasnem zmanjšanju števila šolajočih se za pet odstotkov. Največja odstopanja med številom zaposlenih in številom šolajočih so zaznali na področju terciarnega in osnovnošolskega izobraževanja.

Ministrica za izobraževanje, znanost in šport Maja Makovec Brenčič je poudarila, da poročilo daje določena priporočila in jih kot taka tudi jemljejo. Po njenih besedah se zavedajo, da je v Sloveniji treba upoštevati "zatečeno geografsko razpršenost in umeščenost šol, lokalno pomembnost šol in hkrati tudi nov generacijski prirast".