Tako varčuje vlada: družine bodo na leto izgubile tudi do 7.968 evrov

Predlagani vladni varčevalni ukrepi najbolj obremenjujejo družine z otroki, zato so neuravnoteženi in neprimerni, menijo v društvu Družinska pobuda, kjer so pripravili tudi nekaj primerjalnih izračunov učinkov predlaganih ukrepov za različne vrste družin oziroma gospodinjstev.

Iz izračunov je razvidno, da bodo družine z otroki bistveno bolj prizadete kot druge družbene skupine v primerljivem dohodkovnem položaju, opozarjajo v društvu in dodajajo, da te razlike znašajo tudi po več 100 evrov.

Družinska pobuda je preverila učinek ukrepov na različne družbene skupine pri prihodku na družinskega člana v višini 64 odstotkov neto povprečne plače, kar je mejni dohodek, pri katerem je vlada predvidela črtanje nekaterih pravic.

Nobenih sprememb po teh izračunih ne bodo doživeli posamezniki, ki niso zaposleni v javni upravi in nimajo otrok. Na račun nižjega otroškega dodatka in brezplačne šolske malice, ki bi bila na voljo le še socialno najbolj ogroženim, bi enostarševska družina z enim šolarjem na leto imela na voljo 480 evrov manj, družina z dvema vrtčevskima otrokoma bi na račun ukinitve brezplačnega vrtca za drugega otroka in nižjega otroškega dodatka letno ostala brez 3.723 evrov, par s tremi otroki, od katerih dva obiskujeta vrtec, eden pa osnovno šolo, pa kar brez 4.776 evrov letno, saj bi ostali tudi brez nadomestila za veliko družino.

Še slabše se v tem primeru piše družinam, v katerih sta eden ali oba starša javna uslužbenca. K že naštetemu je namreč v tem primeru treba prišteti še 10-odstotno znižanje plače enega ali obeh staršev. Samski javni uslužbenec bi tako v tem primeru ostal brez 660 evrov letno. Enostarševska družina javnega uslužbenca z dvema vrtčevskima otrokoma brez 5.331 evrov, družina dveh javnih uslužbencev z dvema vrtčevskima otrokoma brez 6.195 evrov letno, družina dveh javnih uslužbencev s tremi otroki, od katerih je eden v osnovni šoli, dva pa v vrtcu, pa na leto kar brez 7.968 evrov, saj bi se jim oklestili prihodki iz naslovov plače, dodatka za veliko družino, šolske malice in otroškega dodatka, so še izračunali v Družinski pobudi.

Poleg tega vlada spornih ukrepov družinske politike ne uvaja samo začasno, ampak trajno, s čimer po mnenju Družinske pobude rušijo vse ukrepe družinske politike v državi in jo spreminjajo zgolj v del socialne politike, kar je slabo, še menijo.

Podobno kritični do zakona so tudi v Civilni iniciativi za družino in pravice otrok, kjer se zavedajo, da je država v zelo težkem položaju in da bomo k reševanju hude finančne stiske morali prispevati vsi. Pričakujejo pa, da bodo bremena pravično porazdeljena, zato predlagajo, da naj ukrepi za zmanjšanje javne porabe ohranijo obstoječa razmerja med posameznimi družbenimi skupinami.

Predlagana zakonodaja matere po porodu prehitro pošilja na delovno mesto

Tudi v slovenski izpostavi društva za pomoč in podporo doječim materam La Leche League International (LLLI) so do napovedanih ukrepov za polnjenje državne blagajne na račun družin kritični. Predvsem do ukrepa, ki bo posegel v starševska nadomestila po rojstvu otroka.

Izpostavljajo, da mednarodne primerjave kažejo, da matere, ki so deležne dobrega poporodnega varstva, državi laže pomagajo ustvarjati visoke prihranke, posebej v zdravstveni blagajni. "Družine, v katerih so otroci lahko dojeni, na letni ravni prihranijo vsaj tisoč do štiri tisoč evrov zase in za državo, za zdravstveno blagajno pa so prihranki dojenja, če uporabimo obstoječe primerjalne podatke iz mednarodnih študij, v Sloveniji verjetno vredni prek sto milijonov evrov. Odvzemanje oziroma zmanjševanje socialnih pravic pa pomeni resen pritisk na zgodnje vračanje mater na delovno mesto in s tem na zgodnejše opuščanje dojenja," so zapisali v LLLI Slovenija.

Dodajajo še, da je za dober otrokov razvoj najpomembnejši dejavnik prisotnost stalne, zanesljive, ljubeče in odzivne osebe, kar je največkrat mati. "V obdobju, ko je z njim doma, celostno skrbi, da otrok napreduje, in družbi daje neprecenljiv prispevek – oblikuje odgovornega odraslega državljana," so prepričani.

Če bo sporen ukrep sprejet, to po njihovem mnenju pomeni poslabšanje razmer za družbeni položaj mater, finančni položaj družin in tudi za zdravje otrok, kar bo država občutila v obliki bistveno povečanega bremena za zdravstveno blagajno.