Jajca iz baterijske reje se počasi umikajo iz prodaje. Pa se bodo povsem?

Jajca iz baterijske reje so najcenejša in jih je na policah naših trgovin tudi največ. Švica pa je takšno rejo označila za mučenje živali, zato je tam že več let prepovedana. Pri baterijski reji so namreč kokoši v majhnih kletkah, t.i. "baterijah". Vse, kar počnejo, je, da spijo, se pitajo, vstanejo, sedejo in ležejo jajca. Kokoši so ves čas zaprte, ne morejo se sprehajati, brskati po tleh in nimajo stikov z drugimi živalmi.

Takšna jajca so najslabše kakovosti, saj se kokoši hranijo s slabšimi mešanicami krmil, ki vsebujejo med drugim tudi antibiotike in gensko spremenjeno sojo.

Pri nas prevladuje hlevska reja, kljub temu prodamo največ jajc iz baterijske reje

Tudi pri nas so v skladu z evropsko direktivo, ki nalaga minimalne standarde za zaščito kokoši nesnic, prepovedane stare, premajhne baterijske kletke. Zdaj morajo pri takšni reji kmetje uporabljati t.i. obogatene oziroma opremljene kletke. Določena je najmanjša površina, ki jo mora imeti vsaka kokoš v kletki, poleg napajalnikov in krmilnikov pa morajo imeti kletke tudi gredi, gnezdo za nesenje jajc, naprave za obrabo krempljev in prostor za brskanje in kljuvanje, pravijo na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

V Sloveniji je registriranih 161 obratov za rejo kokoši nesnic. Od tega je po podatkih ministrstva največ – kar 40,5 odstotka hlevske reje. Kar 65 obratov za rejo kokoši nesnic je namreč hlevskih, sledi baterijska reja – 33 odstotkov oziroma 53 obratov. 15 odstotkov obratov je proste reje (25 obratov) in 11 odstotkov ekološke reje (18 obratov). Kljub temu, trgovci opažajo, da potrošniki še vedno najpogosteje posegajo po jajcih iz baterijske reje. A ne vsi ...

"Kupci so vse bolj osveščeni, zdrava in trajnostno predelana hrana je vse večja vrednota"

Jajc z oznako 3, ki predstavlja baterijsko rejo, od 1. februarja več ni v Hoferjevih trgovinah. Za ta korak so se odločili, ker so sprejeli novo politiko o dobrobiti živali. "Kot odgovorno in trajnostno naravnano podjetje je zagotavljanje dobrobiti živali ena od poglavitnih vidikov razumevanja naše skupne prihodnosti. Ukinitev prodaje jajc iz baterijske reje tako predstavlja premik, ki udejanja sprejeto zavezo podjetja," pojasnjujejo pri Hoferju. 

Vsa sveža jajca, ki jih ponujajo po novem, so zgolj iz talne, proste ali ekološke reje. "Opažamo, da so kupci vse bolj osveščeni, zdrava in trajnostno pridelana hrana pa postaja vse pomembnejša vrednota, zato kupci vse pogosteje posegajo po lokalnih in ekoloških živilih. Verjamemo, da bodo kupci premik k zagotavljanju večje dobrobiti živali in posledičen umik prodaje jajc iz baterijske reje podprli in s tem k podobnim pozitivnim ukrepom spodbudili tudi druge," dodajajo. 

Presenetilo jih je, kako hitro se je povečevala prodaja ekoloških jajc, kar kaže, da so kupci res postali bolj pozorni na to, kaj kupujejo. 

Poleg tega si pri trgovcu prizadevajo, da bi tudi njihove izdelke, ki vsebujejo jajca – peciva, testenine, majoneze, omake – proizvajali izključno z jajci iz talne oziroma proste reje. "Te korake postopoma uvajamo, če to dopuščata razpoložljivost in tržna usmerjenost. To velja tudi za druge relevantne blagovne skupine (npr. globoko zamrznjene izdelke)," so dodali pri Hoferju. 

Nizka cena jajca še vedno najpomembnejši faktor pri odločitvah kupcev

Tudi v Lidlu že nekaj časa nameravajo iz svoje ponudbe umakniti jajca iz baterijske reje. O tej nameri so javnost obvestili že oktobra lani. "Tako smo bili pravzaprav prvi trgovec na slovenskem trgu, ki je javnosti predstavil svojo pobudo umika jajc baterijske reje iz ponudbe. Veseli nas, da so se na našo pobudo odzvali tudi drugi trgovci," je zapisala Tina Cipot iz Lidl Slovenija.  

Tako nameravajo najkasneje s 1. julijem letošnjega leta tudi oni povsem umakniti jajca iz baterijske reje in ponuditi jajca izključno z minimalnim standardom hlevske reje. Poudarili so, da so vsa sveža jajca iz njihove ponudbe izključno slovenskega porekla, kar bodo zagotavljali tudi v prihodnje. Zato so stopili nasproti svojima dobaviteljema jajc ter jim pomagali prilagoditi proizvodnjo, da bosta lahko zagotavljala potrebne količine ustreznih jajc. "V kolikor pa bosta dobavitelja svoje kapacitete lahko prilagodila že prej, bomo jajca iz baterijske reje s polic umaknili že pred tem datumom," so pojasnili v Lidlu.

Tudi oni bodo od dobaviteljev izdelkov, ki vsebujejo jajca kot eno od sestavin, zahtevali, da ne uporabljajo jajc iz baterijske reje. Cilj je, da do leta 2020 vsi njihovi izdelki vsebujejo izključno jajca z minimalnim standardom hlevske reje. 

V Mercatorju pravijo, da potrošniki pri njih še vedno največkrat posegajo po jajcih baterijske reje. Dodajajo, da se zavedajo, da so jajca talne, hlevske in proste reje trend, zato jih vse bolj ponujajo tudi na svojih policah. "Tako so tudi med jajci naše trgovske znamke jajca talne reje, prav tako zdaj v projekt Priporočamo ponujamo 4 izdelke jajc talne reje slovenskih dobaviteljev," so pojasnili pri Mercatorju. Poudarili so še, da se bodo morali v skladu s povpraševanjem hitreje prilagajati tudi slovenski rejci oziroma dobavitelji jajc.

V Tušu pa, kot pravijo zaradi velikega povpraševanja, za zdaj še ne nameravajo umakniti jajc iz baterijske reje. "Na naših prodajnih policah imamo jajca različnih vrst rej, po katerih naši kupci tudi povprašujejo. Kupci izredno veliko posegajo ravno po jajcih baterijske reje, zato jih na policah tudi zagotavljamo. Vsa jajca so izključno slovenskega porekla," so zapisali v kratkem odgovoru na naša vprašanja.

Tudi v Sparovih trgovinah za zdaj še ne bodo umaknili jajc iz baterijske reje, ponujajo pa vse več jajc iz živalim bolj prijazne reje. "Poleg jajc baterijske reje ponujamo tudi jajca hlevske reje, proste reje in ekološke reje, katerih ponudbo bomo v prihodnje še razširili," so še poudarili v Spar Slovenija. 

Ravno vse večje zavedanje kupcev, da ni vseeno, v kakšnih pogojih živijo kokoši, ki nesejo jajca, bo namreč na dolgi rok vplivalo na to, kaj bodo trgovci ponujali na svojih policah. In trend poseganja potrošnikov po jajcih iz hlevske reje in tudi drugih, praviloma sicer nekoliko dražjih jajcih, v zadnjem času narašča.

'Prelomnica, ki bo vplivala na razvoj trga'

Dobavitelji jajc se različno odzivajo na odločitve o umiku jajc baterijske reje. V preteklosti so svoje proizvodne kapacitete prilagodili obsegu povpraševanja, ki je bil v vseh teh letih izrazito naklonjen baterijski reji. Sedaj se soočajo z novim izzivom. To je prelomnica, ki bo v prihodnje vsekakor vplivala na razvoj trga, pravijo v Meji Šentjur, ki jajca dobavlja za več trgovcev.

"Odločitev nekaterih trgovcev o umiku jajc baterijske reje iz prodaje je njihova avtonomna odločitev na katero nismo imeli neposrednega vpliva. Glede na to, da je omenjeni kupec prvi pristopil k temu tej odločitvi, smo z obstoječimi proizvodnimi kapacitetami talne reje nekako uspeli zadovljiti njihovemu povpraševanju. Vsako nadaljneje povečevanje kapacitet talne reje pa seveda zahteva precejšnja vlaganja in seveda čas. Zato nikakor vsaj na srednji rok ne načrtujemo umika jajc baterijske reje, saj je zadeva dobesedno neizvedljiva in neracionalna," pravi direktor Roman Gregorn, direktor Meje Šentjur. 

V Jati Emona, kjer imajo v baterijski reji okrog 250.000 kokoši nesnic, v hlevski pa skupaj s kooperanti 200.000, pravijo, da je prilagajanje proizvodnje jajc novim trendom proces, ki pri njih traja že leta. 

Dokler bo povpraševanje po jedilnih jajcih iz baterijske reje, pa te ne nameravajo povsem opustiti, pravi Stojan Hergouth, direktor Jate Emona. To je namreč povezano s stroški. Hergouth razloži, koliko bi takšna prilagoditev proizvodnje stala: "Eno stojišče za kokoš stane od 15 in 30 evrov. Ne gre samo za našo družbo. V Sloveniji je od okrog 1.200.000 skupnih mest za nesnice okrog 700.000 stojišč v baterijski reji. Če bo komercialna diskriminacija zakonsko dovoljene prireje jedilnih jajc v kletkah uspešna v celoti, bo zamenjava tehnologije prireje rejce stala med 15 in 20 milijoni evrov."

Oba dobavitelja pa poudarjata, da imajo vse vrste reje jajc tako pozitivne kot negativne plati. Kot pravi Hergouth, je baterijska reja jajc "tehnološko najnapredejša prireja glede higiene tega živila, okoljske obvladljivosti in ogljičnega odtisa".