S pridobitvijo obsežne dokumentacije o gradnji športno-trgovskega centra Stožice se razkrivajo meglice, ki so obdajale ta sporni projekt. Tisoč strani ponuja zanimiv in natančen vpogled v 180-milijonsko finančno konstrukcijo projekta.
V oddaji SVET so najprej razgrnili ozadje pridobivanja bančnih posojil. Ko je konzorcij sedmih slovenskih bank pod vodstvom NLB 21. julija 2010 za projekt odobril 115-milijonsko financiranje, naj bi bila večina "umazanega posla" že opravljena. Že pred tem naj bi namreč vpleteni staknili glave in vsaj navidezno upravičiti zaupanje bank. Ljubljanski župan Zoran Janković v mestni hiši, Uroš Ogrin na Gradisu in Zlatko Sraka na Energoplanu naj bi tako za državne bankirje intenzivno iskali papirnato pokritje.
Uspelo naj bi jim prikazati serijo papirnatih poslov, s katerimi naj bi med januarjem in julijem 2010 Gradis in Energoplan svoja sredstva s 7,5 dvignila na 15 milijonov evrov, so poročali v oddaji SVET. Če strnemo, v prvih mesecih leta naj bi izvedli računsko akrobacijo, ki ni imela podlage v realnem toku denarja. Podjetja, ki sta jih lastniško obvladovala Gradis in Energoplan, naj bi podpisala posojilne pogodbe z avstrijsko Supernovo. S tem je v njihovih bilancah nastalo za 7,5 milijona terjatev.
30. junija naj bi Supernova taisti znesek vknjižila kot svoj dolg in hkrati kot svoj vložek nazaj v Grep. Ogrin (Gradis) in Sraka (Energoplan) tako nastopita kot kreditodajalca in kot končna prejemnika kredita, s čimer se ustvari teh navideznih in za banke ključnih 15 milijonov evrov, na podlagi katerih so čez tri tedne projektu odobrile 115-milijonsko injekcijo.
Na gradbišču je končalo 100 milijonov, 15 milijonov pa Grep bankam (še) ni odplačal.
KOMENTARJI (350)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.