Janša: Izvoljen sem bil na novo, volivci so za obsodbo vedeli

Državni zbor (DZ) je več ur razpravljal o ustanovitvi komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb. Delovna telesa so sicer poslanci ustanavljali na ponedeljkovi izredni seji, po proceduralnem predlogu SMC pa so sklenili, da ustanovitev omenjene komisije preložijo na čas, ko bo mandatno-volilna komisija presodila, ali naj Janezu Janši preneha mandat. Janša, ki trenutno prestaja dveletno zaporno kazen zaradi obsodbe v zadevi Patria, je bil namreč med kandidati za člana komisije. Kljub ponedeljkovemu sklepu, pa je predsednik DZ Milan Brglez to točko uvrstil na dnevni red današnje seje.

Vodja poslanske skupine SMC Simona Kustec Lipicer je pojasnila, da se okoliščine glede Janševega mandata niso spremenile, zato bo poslanska skupina glasovala proti sestavi komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb.

Vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko pa je po drugi strani opozoril, da nobenemu od poslancev ni mogoče odrekati delovanja v DZ ali njegovih delovnih telesih. Odločitev, da se komisija zaradi Janševega članstva v njej, ne ustanovi, pa je označil kot šikaniranje, "politično segregacijo" poslanca in poslanske skupine SDS ter kršitev vseh pravnih podlag. Opozoril je še, da bodo obveščevalne in varnostne službe v tem obdobju popolnoma brez nadzora, kar je po njegovih besedah nedopustno.

Podobno je menil tudi Matej Tonin (NSi), ki je poslance opozoril, da se "igrajo z ognjem", ker puščajo obveščevalne in varnostne službe brez civilnega nadzora. Koalicijo je pozval, naj čim prej odloči o Janševem mandatu, da se "stvari ne vlečejo v nedogled".

Poslanec Združene levice Franc Trček pa je poslanski skupini SDS očital, da je bil njihov predlog za Janševo članstvo v komisiji "pričakovan manever" in del njihove strategije. Trček pričakuje, da se bo vprašanje Janševega mandata čim prej razrešilo, saj obveščevalne in varnostne službe potrebujejo nadzor. Janšo je ob tem pozval, naj bo "mož beseda" in odstopi, kot je napovedal v primeru pravnomočne obsodbe.

Janša, ki se je udeležil tudi današnje seje, pa je odgovoril, da je bil pravnomočno obsojen v času, ko ni opravljal nobene funkcije, s katere bi odstopil. Na volitvah je bil v DZ izvoljen na novo, volivci pa so bili z njegovo obsodbo seznanjeni, je dejal. Poudaril je še, da je bil njegov poslanski mandat potrjen in mu ga, dokler je "pravnomočen", nimajo pravice z ničemer omejevati. Opozoril je na mnenje zakonodajno-pravne službe, po katerem mu mandat ne more prenehati, in največji stranki očital, da ga ne spoštuje.

Mitja Horvat (SMC), sicer predsednik mandatno-volilne komisije, je odgovoril, da je bilo mnenje zakonodajno-pravne službe sicer korektno, a ne dovolj široko zastavljeno. Spomnil je, da so dali vsem poslanskim skupinam možnost, da imenujejo člane v komisijo, ki se bo ukvarjala z vprašanjem Janševega mandata.

Da ustanovitve komisije za nadzor obveščevalnih služb ne bodo podprli, dokler naj bi njej sedel Janša, je napovedal tudi vodja poslanske skupina ZaAB Jani Möderndorfer, saj Janša po njegovih besedah v njej preprosto ne more delovati. To mu po njegovem mnenju preprečuje zakon o integriteti in preprečevanju korupcije.

Matjaž Han (SD) pa je menil, da ustanovitev komisije na nek način zadržuje SDS, ker "vanjo sili Janšo". Predlagal je, da SDS v komisijo namesto Janše predlaga drugega člana, dokler se vprašanje njegovega mandata ne razreši.

Na koncu so poslanci s 27 glasovi za in 53 proti zavrnili sklep o ustanovitvi komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb. Sedaj naj bi v DZ poskušali najti pravno podlago, da bi bila komisija vendarle lahko ustanovljena.