Šrot: Janša vlada avtokratsko

Predsednik uprave Pivovarne Laško Boško Šrot naj bi trdil, da predsednik vlade Janez Janša prek kurirjev nanj pritiska, naj proda časopis Delo. Janša naj bi mu celo grozil z aretacijo, ki bi se lahko zgodila avgusta, če časopisne družbe ne bi prodal, in mu svetoval daljše počitnice v tujini, na katere bi odpotoval še pred volitvami, piše Delo. V vladnem kabinetu ''izjave Boška Šrota odločno zanikajo''. ''Privoščil si je nesramno laž,'' so dodali. Šrot je v odzivu na vladni odziv dejal, da je Janševa "reakcija popolnoma razumljiva". "Glede na avtokratski (oblastni, samovoljni, op.a.) stil vodenja, ki ga prakticira Janez Janša, je težko verjeti, da ni seznanjen z ravnanjem njegovih podrejenih."

Dela ne prodajajo?

Šrot je obenem zanikal navedbe, da pivovarna prodaja časopisno družbo Delo. Po neuradnih informacijah naj bi časnik namreč nameravali prodati Nacionalni finančni družbi (NFD) ali pa nemškemu koncernu Waz. Šrot naj bi bil trdno odločen, da ne bo popustil in da bo časnik ''ostal neodvisen od politike''. Prepričan je, ''da je Janševo napadanje medijev in njihovih lastnikov posledica tega, da mu ni uspelo uresničiti ambicij po obvladovanju celotnega medijskega prostora v Sloveniji''. "Pivovarna Laško ni lastninila Dela. Kupila ga je tako kot vse druge naložbe in svoj delež ji je prodala tudi vlada Janeza Janše. Janša Dela ni plačal, temveč je želel brezplačno razpolagati z njim," je dejal. Dodal je, da je Delo eden redkih neodvisnih medijev, ki si jih Janša ni podredil. "Njegove zadnje izjave jasno kažejo, da so njegovi apetiti po Delu še večji kot prej."

Namige o prodaji Dela je zanikal tudi šef NFD Stane Valant. "Nič ne vem, da bi kupoval Delo. O tem se nisem z nikomer pogovarjal,“ je zatrdil. Zanikal je tudi, da bi bil pripravljen kupiti Delo in ga dati v upravljanje vladi, če bi mu ta pomagala pri izpeljavi nekaterih poslov, kot je na primer združitev Abanke in Gorenjske banke. "Jaz se s takimi posli ne ukvarjam, tako da ta informacija ne drži," je bil odločen.

Soršak: Političnih pritiskov ni

Na zadnji spor med Šrotom in Janšo se je odzval tudi varuh konkurence Jani Soršak, ki je pojasnil, da je postopek zoper Mercatorjeve lastnike, ki ga vodi Urad za varstvo konkurence, odvisen od zakona. "Vlada nima nobenih možnosti, ne procesnih ne neformalnih, da bi ustavila postopke v teku," je zatrdil. Zgodba o kupčiji med največjo vladno stranko SDS, ki jo vodi Janša, in Pivovarno Laško, s katero bi vlada dobila vpliv nad Delom v zameno za opustitev določenih postopkov državnih organov zoper Mercatorjeve lastnike, je po Soršakovih besedah bizarna in nima nobene zveze z uradom za varstvo konkurence.

Postopek zoper večje lastnike Mercatorja (gre za Pivovarno Laško, Infond Holding, Pivovarno Union, Radensko in Istrabenz) se sicer interno končuje. Kot je povedal Soršak, je treba napisati povzetek relevantnih dejstev in ga poslati vsem strankam v postopku, ki imajo nato 45 dni časa za odgovor. "Zato bo nekaj časa postopek v procesnem smislu še tekel," je pojasnil. Zatrdil je še, da vlada nima nobenih možnosti, da bi ustavila postopek, prav tako doslej sam ni bil deležen kakršnih koli političnih pritiskov. Pojasnil je tudi, da o morebitni ustavitvi kakšnega postopka odloča senat treh oseb na Uradu za varstvo konkurence in ne on.

Spomnimo:

Urad za varstvo konkurence je decembra lani sprožil postopek proti Pivovarni Laško, Pivovarni Union, Radenski, Infond Holdingu, Centru Naložbe in družbi Kolonel zaradi presoje skladnosti koncentracije s pravili konkurence, ker naj bi skupaj pridobile nadzor nad družbo, česar pa v roku niso priglasile. Februarja letos je varuh konkurence ustavil postopek in obenem začel nov postopek zoper večino omenjenih družb in Istrabenz. Postopek je sprožil zoper Infond Holding, Pivovarno Laško, Pivovarno Union, Radensko in Istrabenz, saj naj bi ugotovil, da so omenjene družbe vzpostavile skupni nadzor nad Mercatorjem in gre za koncentracijo, ki je podrejena določbam zakona o omejevanju konkurence. Urad je vsem omenjenim družbam prepovedal odsvojitev in obremenitev delnic Mercatorja brez predhodnega soglasja urada zaradi zadrževanja učinkovanja koncentracije. Vsem družbam je urad tudi določil, da lahko uresničujejo glasovalne pravice na skupščini iz števila delnic, ki so jih imele na dan izdaje tega sklepa, vendar le na podlagi in v obsegu predhodnega soglasja urada.