Janša meni, da bi bili nori, če bi predlagali Pahorjevo pokojninsko reformo

Po predstavitvi predloga proračuna je premier Janez Janša odgovarjal na poslanska vprašanja. Za opozicijo se spodobi, da je nadležna in vladajočim zastavlja neprijetna vprašanja. Tako je poslanka Pozitivne Slovenije (PS) Alenka Bratušek premierja spomnila, da je še lani trdil, da pokojninska reforma ni potrebna. Zato jo je zanimalo, kakšne so razlike med na referendumu zavrnjeno pokojninsko reformo, ki ji je sam nasprotoval, ter reformo ministra za delo, družino in socialne zadeve Andreja Vizjaka.

"Bili bi naravnost nori, če bi predlagali nekaj, kar je 70 odstotkov ljudi lani zavrnilo na referendumu," je pojasnil Janša in dodal, da je pristop prejšnjega ministra za delo Ivana Svetlika izhajal iz dviga upokojitvene starosti, vendar pa ta nič ne pomaga, če ni hkrati tudi spodbud za mlado generacijo, da se čim prej vključi v pokojninsko zavarovanje. Če ne bo novih delovnih mest in če ne bodo ljudje daljši čas plačevali v pokojninsko blagajno, se bo ta na koncu sesula, je pojasnil premier in dodal, da pokojnina ni ne socialni transfer ne privilegij, pač pa je plačilo za minulo delo.

Zakaj Janše ni na sodnih obravnavah v zadevi Patria?

Mašo Kociper iz PS pa je zanimalo pojasnilo glede Janševe neudeležbe na sodnih obravnavah v zadevi Patria. Zanimalo jo je, kakšno sporočilo s tem daje drugim državljanom. Janša je pojasnil, da proti njemu teče kazenski postopek na podlagi obtožnega predloga. Ta pa po njegovih besedah ne more biti pravnomočen, zoper njega ni ugovora in tudi sodne preiskave ni bilo. V tem primeru prisotnost obdolženih ni nujna, potem ko je prebran obtožni predlog in podan zagovor, je dejal premier. Poudaril je še, da se je za odsotnost vsakič opravičil, sodnica, ki lahko edina presoja o upravičenosti odsotnosti, pa je to sprejela.

Hišo je treba spraviti v red

Na koncu pa je Janša še enkrat poudaril, da je za izhod iz krize ključnih pet ukrepov: konsolidacija javnih financ, sanacija bančnega sistema, boljše upravljanje z državnim premoženjem, vzdržnost pokojninskega sistema in spremembe na trgu dela. Ti ukrepi so med seboj povezani, je zatrdil.

Prvi korak mora biti sicer po njegovih besedah "spraviti v red hišo". Storiti je treba to, kar "zna vsaka gospodinja", je izpostavil. V tej luči je pojasnil, da mora država stabilizirati javne finance in da to dela.

Glede ključnih ukrepov je Janša dejal še, da v zvezi z njimi še vedno teče socialni dialog. Ponovil je, da so vse zakone posredovali tudi opoziciji in da so jih ministri pripravljeni pojasnjevati, medtem ko si v vladi Boruta Pahorja za pojasnjevanje pokojninske reforme opoziciji niso vzeli niti pet minut časa.

Janša se je odzval tudi na očitke, da se Slovenija še vedno zadolžuje oz. da se je minuli teden "enormno zadolžila". Kot je pojasnil, so bili v to prisiljeni zaradi preteklega "enormnega zadolževanja", saj država zdaj potrebuje sredstva za servisiranje tega dolga.

Dejal je še, da Sloveniji zdaj ni treba vračati le šestih ali sedmih milijard evrov kot pred tremi leti, temveč 17 milijard evrov. Dodal je, da so se obrestne mere v tem času zvišale, denarja pa je manj. Napovedal je še, da se bo morala katera koli vlada zaradi servisiranja javnega dolga zadolževati tudi v prihodnje.