Varuhinja: Janša razpihoval sovraštvo in nestrpnost

Varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek Travnik se je odzvala na govor premierja Janeza Janše, ki je bil predvajan na shodu Zbora za republiko v Ljubljani. Varuhinja ocenjuje, da gre za političen govor, ki na več mestih vsebuje elemente razpihovanja (političnega) sovraštva in nestrpnosti, ki ju 63. člen ustave RS opredeljuje kot protiustavna. Ali ima tudi elemente kaznivega dejanja javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti iz 297. člena Kazenskega zakonika, bodo morali oceniti pristojni državni tožilci, dodaja. Urad varuha že dolgo opozarja, da navedena ustavna določba o prepovedi vsakršnega spodbujanja in razpihovanja sovraštva in nestrpnosti ni ustrezno operacionalizirana z zakonodajo.

"Gre za političen govor, ki vsebuje elemente spodbujanja sovraštva in nestrpnosti do vseh, ki se ne strinjajo z njegovo politično usmerjenostjo. S tega vidika daje zelo slab zgled za druge nosilce političnega in javnega govora," so zapisali na strani varuhovega urada.

Označevanje drugače mislečih z "levim fašizmom" je slab znak za vse, ki sodelujejo v javnih razpravah, saj širi meje sprejemljivega v smeri dopuščanja sovražnega govora oziroma sovraštva in nestrpnosti v javnem govoru. Fašizem je med drugim povezan z absolutno oblastjo (ne prizna delitve oblasti in neodvisnih organov), ki se hrani s sovraštvom do drugačnih in ga spodbuja, še dodaja varuhinja.

Janšev govor bodo poslali evropskim institucijam

Člani Odbora za pravično in solidarno družbo prav tako obsojajo govor premierja. Ker se bojijo, da v Evropi niso seznanjeni z Janševimi besedami, bodo napisali še eno pismo evropskim institucijam ter jih seznanili, "da premier označuje 80 odstotkov državljanov za fašiste".

Boris Vezjak s Filozofske fakultete Univerze v Mariboru je Janšev govor označil za škandalozen. "Če upoštevamo, da je protestnike označil za leve fašiste, in ob dejstvu, da okoli 80 odstotkov ljudi po anketah podpira proteste, potem dejansko Janševa opredelitev leti na 80 odstotkov državljanov," je dejal.

Sociologinja Spomenka Hribar je opozorila, da se je Janši posrečilo razcepiti slovenski narod na polovico. "To je temeljna predpostavka, na kateri Janša gradi politiko že vse od leta 1990, in vse histerizacije družbe, ki jo živimo dnevno, izhajajo iz te temeljne predpostavke," meni Hribarjeva. Dokler bo ta maksima veljala na slovenski desnici in se bo po njej ravnal Janša osebno, ni mogoče, da bi izplavali iz te krize, ki je duhovna, finančna in gospodarska, še meni Hribarjeva.

Luka Omladič z ljubljanske Filozofske fakultete pa je v Janševem govoru zaznal "impulz stare politične kulture, ki se počuti ogrožena pred nečem novim, ki nastaja". Opozoril je, da "to novo, ki nastaja na slovenskih ulicah, ni ujeto v tranzicijsko politično geografijo, ki ne vidi druge poti kot tisto med Murglami in Grosupljem". "To je gibanje ljudi, ki je začelo svojo pot na Kongresnem trgu in se sprehodilo do Trga republike. Tam pa je obrnilo hrbet parlamentu, ker politikom, ki žalijo svoje ljudstvo, drugega kot hrbta nima smisla pokazati," je dejal.

Golob: Janša je v prvem mandatu državo zadolžil za 25 milijard

Nekdanji član uprave AUKN Marko Golob pa se je odzval na govor Janše v delu, v katerem je premier ocenil, da je tisti, ki je povzročil večmilijardno bančno luknjo, ukradel državo. Golob se s to tezo strinja, a opozarja, da je ta oseba pravzaprav Janša, ki je v prvem mandatu zadolžil državo za več kot 25 milijard evrov, kar je večji znesek od skupne zadolženosti nekdanjega SFRJ. Poleg tega je prva Janševa vlada, tako Golob, zadolžila bančni sistem za 13 milijard, v času konjunkture pa povečala strukturni primanjkljaj z dveh na pet odstotkov BDP.

Predavatelj na ljubljanski Fakulteti za družbene vede Vlado Miheljak pa meni, da se mora Slovenija začeti intenzivno pripravljati na to, kako bo organizirala državo in družbo po tem, ko se bo Janša umaknil. "Ugotovili bomo, da je bilo še najlažje dejanje umakniti Janšo z oblasti in veliko težje odpraviti posledice njegove enoletne vladavine," meni Miheljak. Pri tem je opozoril na "kadrovsko revolucijo", saj da je ta vlada državni aparat prepredla s svojimi strankarskimi pripadniki.