Sredinski trojček prevzema pobudo za oblikovanje nove vlade

DeSUS odhaja iz koalicije, je sklep sveta stranke. Odhod stranke iz koalicije sicer še ne bo takoj naredil nove praznine v vladi. Zunanji minister Karl Erjavec, ki je tudi predsednik stranke, minister za zdravje Tomaž Gantar in državni sekretarji pa bodo odstopne izjave premierju izročili 22. februarja, je pojasnil generalni sekretar DeSUS Ljubo Jasnič, ki je pred sejo sveta sicer zagovarjal, da bi se to moralo zgoditi hkrati kot izstop iz koalicije. 

Erjavec je že pred sejo sveta povedal, da je odločitev o poznejšem odstopu z ministrske funkcije povezana s tem, da člani stranke pričakujejo, da bo rešil vprašanje varčevalcev Ljubljanske banke. Prvak DeSUS pa je izpostavil tudi, če do odhoda DeSUS iz vlade ne bodo ratificirali hrvaške pristopne pogodbe k EU, bo po Erjavčevih ocenah ratifikacija zelo težka.

Vodstvo ima mandat za pogovore o projektni vladi

Vodstvu stranke svet daje tudi polna pooblastila za sodelovanje pri oblikovanju konstruktivne nezaupnice vladi ter oblikovanju rešitev izhoda iz politične krize. Erjavec je dejal, da bodo za oblikovanje projektne vlade sestanki potekali že ta teden oziroma da bodo ti sestanki v prihodnjih dneh zelo intenzivni. "Če ne bomo konstruktivne nezaupnice vložili na prvi redni seji DZ, bomo od tega vedno bolj oddaljeni in bliže predčasnim volitvam," je povedal.

Pritrdil je, da se bo tudi DeSUS angažiral pri iskanju novega mandatarja. O konkretnih imenih še ne govori, dejal je le, da bo to nekdo, ki je pač sposoben voditi projektno vlado. Pri teh sklepih so bili v stranki enotni.

Prvak DeSUS je pojasnil še, da se je glede take vlade že pogovarjal tudi s predsedniki SLS, DL in SD. Projektno vlado bi po njegovih besedah oblikovali takoj, ko bi bila izglasovana nezaupnica. Najvidnejši pogoj za oblikovanje vlade s Pozitivno Slovenijo je sicer tudi s strani DeSUS popoln umik Zorana Jankovića z vrha stranke. Kot je pojasnil Erjavec, se bodo s PS pogovarjali, a pričakujejo, da bo Janković "naredil, kar se pričakuje".

Zahteva po odstopu Jankovića kot ljubljanskega župana pa je po ocenah Erjavca stvar Ljubljančanov. Njegov odstop namreč zahteva tudi ljubljanski mestni odbor DeSUS, a odstop s te funkcije ni pogoj stranke za povezovanje s PS.

Bolj naklonjen predčasnim volitvam

Erjavec je bil sicer že ob odhodu DL iz koalicije bolj naklonjen predčasnim volitvam, skeptičen pa je do možnosti za oblikovanje kakšne druge vlade. Kot je danes pojasnil, tedaj ni vedel, da zakonodaja omogoča, da lahko vlada le s petimi ministri normalno posluje. Prepričan je bil, da po zakonu vlada pade, če v njej delujeta manj kot dve tretjini ministrov. To bi tudi pomenilo predčasne volitve.

Ob robu seje je Jasnič v izjavi novinarjem povedal, da po mnenju članov sveta predčasnih volitev ne bo, čeprav so te po njegovih besedah potrebne. Če dogovor glede projektne vlade ne bo dosežen, bi bile po oceni članov sveta predčasne volitve lahko jeseni, je dejal.

Prvak DeSUS pa je vnovič izpostavil področje urejanja odprtih vprašanj s Hrvaško. Če do odhoda DeSUS iz vlade ne bodo ratificirali hrvaške pristopne pogodbe k EU, bo po Erjavčevih ocenah ratifikacija zelo težka. Če bo iz vlade poleg DeSUS odšel tudi SLS, si namreč ne predstavlja, da bi bili v DZ pogoji za dvotretjinsko večino.

PS na pogovorih s trojčkom

DZ lahko nezaupnico vladi izglasuje le tako, da na predlog najmanj desetih poslancev z večino vseh glasov izvoli novega predsednika vlade. S tem je dotedanji premier razrešen, mora pa skupaj s svojimi ministri opravljati tekoče posle do prisege nove vlade, je zapisano v slovenski ustavi.

Konstruktivna nezaupnica je bila poleg spremembe volilnega sistema tudi ena od možnosti, ki jo je že ob izstopu DL iz koalicije dopustil premier Janez Janša. Njegova vlada ima trenutno v parlamentu sicer le 36 glasov.

Glede na številne pogovore začasne vodje PS Alenke Bratušek s predsedniki oz. predstavniki parlamentarnih strank glede oblikovanja projektne vlade gre najbrž za eno najverjetnejših možnosti. Res pa je tudi, da so v SLS, DL in DeSUS zadržani glede sodelovanja s PS zaradi "zamrznjenega" statusa njenega predsednika. Vse tri manjše parlamentarne stranke naj bi se na pogovorih sestale v četrtek.

Prvak DL Gregor Virant je dejal, da si želijo, da bi bila nova vlada v prvi vrsti sredinska, zato bi po njegovih besedah moral imeti trojček pri njenem oblikovanju pomembno vlogo. Zato se bodo v trojčku "zelo potrudili", da zadeve uskladijo, "preden gremo kakor koli naprej v teh pogovorih".

Ob tem je dodal, da si ne želijo skočiti PS v objem, ampak bodo najprej preučili, katere projekte sedanje vlade bi lahko vodili naprej. Tako želijo prevzeti pobudo za oblikovanje prehodne vlade. V PS naj bi bili do tega po neuradnih informacijah sicer nekoliko zadržani, saj imajo sami 27 poslancev v parlamentu, DL pa jih ima le 7. Uradno so iz PS sporočili, da bodo konstruktivni in bodo podprli dobrega in strokovnega kandidata.

Po poročanju 24UR se stranke glede morebitnega mandatarja za sestavo vlade še vedno pogovarjajo o evropskem komisarju Janezu Potočniku, pravniku Miru Cerar, gospodarstveniku Petru Kraljiču in bančniku Francetu Arharju. Z njimi naj bi se tudi v kratkem sestali na pogovorih.

Tudi SLS vidi izhod v projektni vladi

Prvak stranke SLS pa je povedal, da se sam poslavlja iz politike in zato tudi ne bo sodeloval pri morebitnem oblikovanju projektne vlade. Za zdaj se še niso dogovorili, kdo iz stranke jih bo zastopal na pogovorih z Bratuškovo. Sam je prepričan, da je treba pogledati, ali je možno postaviti neko vlado s točno definiranimi projekti za določen čas, da se lahko pripravi na volitve. "Če ne, so rešitev predčasne volitve, pri katerih je težava tri- do petmesečni zastoj. Če se zastavljeni projekti ne bodo nadaljevali, ne bo dobro, saj se bo morala Slovenija še zadolževati. Tega pa odgovorni politiki ne bi smeli dopustiti," pojasnjuje. V projektni vladi bi po njegovih besedah morali biti strokovnjaki in ne politični ministri. Sam ocenjuje, da bo to težko doseči.

Kritike, ki so se v zadnjem času pojavile v medijih, so po njegovih besedah sprožili tisti, ki si verjetno ne želijo, da bi si glede odhoda iz politike premislil. "To so naši dobri koalicijski partnerji, ki imajo svoje metode. Metode, ki so grozljive. Ki jih sam nikoli in nikdar ne bi želel delati. In to je točka, zaradi katere odhajam iz politike. Ker se proti takim metodam lahko boriš le z istimi, a tega ne bom počel," je pojasnil.

NSi razume DeSUS, SDS vidi naglico pred uresničitvijo slabe banke in holdinga

Napovedan odhod upokojenske stranke iz koalicije v NSi razumejo, saj so to potezo napovedali in zato težko naredijo korak nazaj. Kljub temu NSi vztraja v koaliciji, so pojasnili danes, saj menijo, da koalicija dela dobro in učinkovito. Kot že večkrat povedano, bodo v koaliciji ostali, dokler bo državni zbor normalno sprejemal zakone sedanje vlade in bodo uresničevali koalicijsko pogodbo. SLS se je odločil, da poteze stranke DeSUS ne bo komentiral, SDS pa se za zdaj še ni odzval.

SDS pa je zapisal, da "bliže, kot je izvedba projekta slabe banke in državnega holdinga, večja je naglica pri rušenju vlade in pri zaviranju postopkov, ki bodo terjali kazensko in odškodninsko odgovornost za dajanje nezavarovanih kreditov na podlagi klientelističnih povezav in politično-bančnega pajdaštva".

"Bliže, kot je Slovenija normalnosti, večja je želja po preprečitvi uvedbe zastaralnih rokov za ta mafijska dejanja," menijo v največji vladni stranki in dodajajo, da mora zaradi tega vlada Janeza Janše očitno pasti. "In zaradi tega so vse sile usmerjene v oblikovanje 'projektne' vlade, ki bo napore za stabilizacijo bančnega sistema ustavila," ocenjujejo.

Ob tem so opozorili, da bodo "za svoja dejanja morali prevzeti odgovornost vsi". "Tudi za rušenje vlade v za Slovenijo usodnih časih. Tisti, ki to počnejo, ne razumejo situacije, v kateri se je znašla Slovenija," so še zapisali.

Erjavec bo spet kandidat za predsednika stranke

Pred stranko DeSUS je tudi kongres, a tu so člani razdeljeni. Kot je dejal Jože Jazbec, so člani DeSUS na čakanju na zamenjavo vodstva, saj so naveličani Erjavčevega premikanja zdaj k levi nato k desni politični opciji.

Od štirih kandidatur za predsednika stranke so potrdili kandidaturo sedanjega predsednika Erjavca, generalnega sekretarja Jasniča in predsednice strankinega ljubljanskega mestnega odbora Mete Vesel Valentinčič. Dušan Košir iz občinskega odbora Kamnik je kandidaturo za predsednika stranke vložil sam, vendar pa predlog ni bil usklajen na gorenjskem pokrajinskem odboru DeSUS, kar je v nasprotju s statutom stranke. Zato njegove kandidature svet stranke ni potrdil. Potrdili so tudi 12 kandidatur za podpredsednike stranke, med njimi je tudi sedanji minister Gantar.

Erjavec je pred današnjo sejo sveta dejal, da težko ocenjuje, ali bo obdržal mesto predsednika DeSUS, a upa, da bo deležen zaupanja delegatov. Kot je v preteklosti že večkrat dejal, se bodo na kongresu tehtala notranja razmerja in se bo pokazalo, kakšna je moč posameznikov.

Na kongresu v Ljubljani bo sodelovalo 237 delegatov – poleg 200 delegatov iz pokrajinskih odborov še 37 delegatov, ki jim to mesto pripada po funkciji v stranki. Največ delegatov, 37, ima pokrajinski odbor Ljubljana, najmanj, to je sedem, pa pokrajinski odbor Severna Primorska, je navedeno na spletni strani DeSUS. Dolenjski pokrajinski odbor, ki je nezadovoljen z Erjavcem, ima 26 delegatov.

Politično krizo sprožilo poročilo KPK

Slovenija se s politično krizo sooča od objave poročila Komisije za preprečevanje korupcije. Poročilo tako predsednika vlade Janeza Janšo kot Zorana Jankovića, ki je v tem času zamrznil svoje predsednikovanje Pozitivni Sloveniji, bremeni večkratnega in sistematičnega kršenja protikorupcijske zakonodaje.

Državljanska lista je Janši postavila rok, v katerem naj odstopi in predlaga drugega mandatarja ali pa naj gre v državni zbor po zaupnico. Podobno so storili tudi v DeSUS in SLS. Janša ni storil ne enega ne drugega, zato je DL zapustil koalicijo.