Javno pismo družinskih zdravnikov: Kmalu bomo pisali le še recepte

V javnem pismu, ki so ga naslovili na vlado, ministrstvo za zdravje, Sindikat Fides, Zdravniško zbornico Slovenije in medije, so zapisali, da družinski zdravniki predstavljajo največjo skupino specialistov v Sloveniji, kjer v vsaki ambulanti dnevno obravnavajo okoli 50 pacientov. "Večino oskrbimo dokončno in to za najmanjši možen strošek," trdijo in dodajajo, da njihove zadolžitve presegajo zadolžitve, ki jih imajo zdravniki v nekaterih drugih državah Evropske unije. 

Opozarjajo, da je odsotnosti v družinskih ambulantah več, ker je v družinski medicini večina zdravnic, mater in žena, zato si želijo, da bi mrežo razširili in privabili nove zdravnike. V naslednjih letih bo namreč število zdravnikov v družinskih medicini hitro upadlo, saj se bo, kot navajajo v pismu, upokojila skoraj četrtina zdravnikov v splošnih ambulantah. "Zaradi prekomernih obremenitev smo pred nekaj leti v pogajanjih z vlado dosegli dogovor, da se bo število opredeljenih pacientov na družinskega zdravnika postopno zmanjševalo, saj preveliko število opredeljenih bolnikov zdravniku onemogoča kakovostno delo." 

Žalosti jih, da se je povprečna obremenjenost zdravnikov v ambulantah družinske medicine le minimalno zmanjšala, čeprav so upali, da bo postopno manjšanje števila opredeljenih bolnikov omogočilo strokovno delo, bolnikom pa ustrezno obravnavo in primerno zdravljenje.

"Kmalu bomo pisali le še recepte"

Med glavnimi težavami izpostavljajo veliko administrativnih opravil, ki bremenijo zdravnika. Vlada po njihovem mnenju "z odloki in ukrepi išče le bližnjice in matematične poti, ki delo samo še bolj zapletajo".  Želijo si, da bi imeli za obravnavo pacientov več časa, saj če se bo čas, namenjen za obravnavno, še bolj zmanjšal, "bomo kmalu lahko pisali le še recepte".  Kot v javnem pismu še opozarja več kot 300 družinskih državnikov, se taki situaciji bližamo s hitrimi koraki.  

"Uveljavitev delovnega časa po evropski direktivi, to je 40 ur in osem nadur na teden, je na primarnem nivoju že pokazala, da v manjših zdravstvenih domovih ni več mogoče izpeljati ambulantnega dela, ampak le še nujno medicinsko pomoč. V večjih za silo delo še izpeljemo, a na račun dejstva, da v ambulantah dnevno nadomeščamo odsotne kolege," so še zapisali v pismu in dodali, da zaposlovanje dodatnih administratorjev stanja ne bo popravilo, saj tudi njih na trgu dela primanjkuje. 

Če se stanje ne bo izboljšalo, se bodo posledice pokazale v naslednjih letih "z vso močjo", predvsem zaradi teže zdravljenja, ki se bo prenesla na sekundarni nivo. Ob tem bo pomanjkanje preventive in vodenja bolnikov povečalo obolevnost in umrljivost med državljani, so še zapisali v pismu in dodali, da imajo sprenevedanja in ignorance vlade dovolj. "Ne smemo dovoliti, da neprimeren odnos vlade do nas in bolnikov pripelje vse v situacijo, ko državljani ne bodo več mogli do nas. Ne zato, ker mi ne bi hoteli, ampak zato, ker nas ne bo," so zaključili stran in pol dolgo javno pismo. 

"Vsebino pisma bi lahko podpisal vsak zdravnik"

Vodja odbora za osnovno zdravstvo pri Zdravniški zbornici Slovenije Rok Ravnikar nam je v odzivu na pismo dejal, da bi se pod vsebino pisma lahko podpisal vsak zdravnik, saj na omenjene težave opozarjajo že dlje časa. Želijo si, da bi s pismom, ki so ga podpisali zdravniki, dosegli pristojne, saj se negativni trendi v zdravstvu kažejo že dlje časa. 

"Družinske zdravnice in zdravniki v pismu opozarjajo na to, kar mi opozarjamo že ves čas: javni zdravstveni sistem, kot ga imamo trenutno, ni vzdržen in je na meji kolapsa," so pismo komentirali v sindikatu Fides, kjer si prav tako želijo, da bi bili zdravnik in zdravstveno osebje bolj slišano, zato zdravnike in zdravnice na primariju podpirajo. 

Za komentar pisma smo zaprosili tudi ostale naslovnike, njihove odgovore še čakamo.