VIDEO: 'Tisti, ki mislijo, da smo manipulirali s podatki, imajo bujno domišljijo'

Guverner Banke Slovenije (BS) Boštjan Jazbec je na tiskovni konferenci glede prirejanja dokumentov s strani slovenske centalne banke dejal, da je postopek odločanja potekal v decembru 2013. Izvedba ukrepov je bila primarno načrtovana na dan objave ukrepov, to je 12. decembra 2013, kar pa ni bilo mogoče zaradi postopkov odločanja Evropske komisije. Nato je bila Banka Slovenije že 16. decembra s strani ministrstva za finance obveščena, da bo dovoljenje o državni pomoči banka s strani Evropske komisije izdano 18. decembra do 10. ure.

Nato je 17. decembra zasedal svet BS, ki je odločil, da se sprejeme sklep o izrednih ukrepih, veljaven pa bo, ko bo BS uradno obveščena o odločitvi Evropske komisije.

To dovoljenje je finančno ministrstvo dobilo ob 10.38, nato pa je viceguverner Janez Fabijan odločitev za izbris malih delničarjev podpisal ob 11.25 uri. To je storil on, ker je bil takrat Jazbec v Frankfurtu na Evropski centralni banki. Torej po tem, ko je bila Banka Slovenije obveščena o tem, da je Evropska komisija izdala dovoljenje za državno pomoč slovenskih bank. Če bi držali očitki, da je šlo za prirejanje, potem bi pričakovali, da bo pokazan tudi lažen dokument, ki pa ga ni, je dejal Jazbec.

"Če drži teza, da je Banka Slovenije prirejala dokumente, je pričakovati, da bo nekdo pokazal originalen in ponarejen dokument. Mi imamo le originalnega, ki ste ga videli in ki ga ima tudi ustavno sodišče, ki odloča o ustavnosti celotnega postopka," je dejal na današnji novinarski konferenci.

Če kdo misli, je nadaljeval, da ima Banka Slovenije takšno moč, da lahko celotni evrski sistem pripravi do tega, da se naredi teste, da bi dokazali, da morajo slovenski davkoplačevalci dati v banke več denarja, kot je potrebno, živite v bujni domišljiji, je bil slikovit in menil, da gre le za izpodbijanje kredibilnosti centralne banke.

Jazbec: Banke niso prekapitalizirane

Na očitek, da so banke preveč kapitalizirane, je odgovoril s podatkom, da je bila razlika med njihovo zahtevo in dejanskimi dokapitalizacijami med letoma 2010 do 2012 skoraj milijardo evrov.

Na podlagi rezultatov pregledov bank jeseni 2013 in likvidacijskih cenitev premoženja je bilo ugotovljeno, da je kapital nekaterih bank negativen in posledici bi lahko bili stečaj in zahteva za izplačilo zajamčenih vlog.

Pri likvidacijskih cenitvah je osnova pričakovana realizacija prodaje sredstev banke v postopku stečaja, zato se v tem primeru po Jazbečevih besedah ne uporabljajo mednarodni računovodski standardi. Ti veljajo le za delujoča podjetja.

Možnost stečaja, tako Jazbec, je za regulatorja izjemno problematična, saj se lahko povzroči zelo velika škoda v bančnem sistemu. Da se stečaj prepreči, je bila potrebna dokapitalizacija, banke pa so zaprosile za državno pomoč.

A pogoj zanjo je v okviru smernic za dodeljevanje državnih pomoči v EU sodelovanje lastnikov in upnikov imetnikov podrejenih obveznic, je spomnil guverner. Na ravni EU bodo sicer po njegovih besedah kmalu začela veljati pravila, ki pa so še strožja, saj bodo v ta nabor vključeni tudi varčevalci z vlogami nad 100.000 evrov.

Jazbec je spomnil, da je bila stabilnost sistema ohranjena. Nihče ni izgubil niti evra s transakcijskega računa, dokapitalizirane banke pa so zdaj v državni lasti. Jazbec preprosto ne vidi motiva, zakaj bi Banka Slovenije kar koli prirejala in manipulirala, ne zna pa povedati niti, kaj je motiv za napade nanjo.

Večkrat je poudaril tudi, da je zadeva na različnih sodnih instancah, tudi na ustavnem sodišču, ki imajo dostop do vse dokumentacije. Jazbec upa na čimprejšnje odločitve sodišč. Legitimno in razumljivo se mu sicer zdi, da želi vsak imetnik podrejenih obveznic dobiti sredstva nazaj, a zagotovi lahko le, da Banka Slovenije ni storila nič nezakonitega.

Jazbec: Banke niso prekapitalizirane

Glede kapitaliziranosti podržavljenih bank je spomnil na zahteve Banke Slovenije iz let 2010, 2011 in 2012, koliko bi morali lastniki bank, v tem primeru je bila to država, banke kapitalsko okrepiti. "Razlika med zahtevami Banke Slovenije in tem, kar je lastnik banke naredil v resnici, je skoraj milijardo evrov," je navedel.

Kot je pojasnil, je Banka Slovenije v letu 2010 zahtevala dokapitalizacije bank v skupnem znesku 400 milijonov evrov, realiziran znesek je bil nič. V letu 2011 je bila zahtevana dokapitalizacija v skupnem znesku 844 milijonov evrov, realiziranih je bilo 354 milijonov, v letu 2012 pa zahteva v višini 555 milijonov evrov, realiziranih je bilo 506 milijonov evrov.

Razmere so se nato v letu 2013 še poslabšale, zato je prišlo še do večjih zahtevo po dokapitalizacijah, saj so slovenske banke šele po dokapitalizaciji konec leta 2013 dosegle kapitalske količnike, kot so jih imele v povprečju banke v evro sistemu, je dodal.

Jazbec je spomnil še, da je bila Slovenija edina država, ki je morala dvakrat opraviti obremenitvene teste in preglede aktive. Testi v letu 2014 so potrdili tiste iz leta 2013. Če nekdo dvakrat zaporedoma enako opravi test, je verjetno, da sta bila narejena pravilno, je sklenil.

Podrobneje je pojasnil pristope, ki so bili pri pregledih uporabljeni, in spomnil, da je neodvisne zunanje preglede bank od Slovenije junija 2013 zahtevala Evropska komisija na podlagi priporočil, ki so jih za Slovenijo sprejele članice unije.

Na BS niso imeli razloga, da ugotovitvam mednarodnih pooblaščenih zunanjih revizorjev ne bi verjeli, za vsa dodatna vprašanja o njihovem delu pa je novinarje napotil nanje.

Jazbec je sicer spomnil na dejstvo, da so se razmere v Sloveniji od izvedbe teh ukrepov izboljšale, prav tako se je močno znižala cena zadolževanja države. Še vedno šibka kreditna dejavnost bank pa ni stvar regulatorja, ampak bank in makroekonomskih razmer v državi, je še dejal in dodal, da banke danes lahko kreditirajo dobre projekte, ki pa jih očitno ni dovolj.

Zakona o razkrivanju podatkov sta v nasprotju

V zvezi z očitki, da Banka Slovenije ne obvešča ustrezno, je Jazbec pojasnil, kako je potekal postopek pregledov aktive bank in obremenitvenih testov ter po kakšni metodologiji, ki je, kot je dejal, dostopna na njihovi spletni strani.

Na spletni strani so po njegovih besedah objavljena tudi razkritja odločb o izrednih ukrepih. Poleg tega je Banka Slovenije od septembra 2013 v DZ velikokrat pojasnjevala takratno dogajanje, pripravlja pa še eno poročilo. Pojasnila je, ko je bil zanje zaprošen, večkrat podal tudi takratni vladi.

Glede razkritja celotnih odločb, kar zahteva informacijska pooblaščenka, pa je guverner povedal, da sta zakona o bančništvu in dostopu do informacij javnega značaja na tem področju v nasprotju, zato je to vprašanje na sodišču. Jazbec upa, da bodo sodniki v najkrajšem možnem času odločili o dopustnosti objave podatkov o posameznih terjatvah in podjetjih.

Izredno stanje na svetu Banke Slovenije?

Obstajajo namreč sumi kaznivih dejanj v Banki Slovenije (BS), ki mečejo slabo luč na sanacijo slovenskih sistemskih bank. Kot poroča nacionalna televizija, njihovi viri trdijo, da je na BS 18. decembra 2013, ko je potekala seja ustavnega sodišča, ki je odločala o začasnem zadržanju novele zakona o bančništvu, vladalo izredno stanje.

Močan sum, da smo banke preveč dokapitalizirali

To naj bi si priskrbeli z dvema revizijama, ki naj bi najslabše možno ovrednotili bilance domačih bank. S tem naj bi BS dobila zakonsko podlago za izbris, poroča nacionalna televizija.

Kristjan Verbič iz Društva malih delničarjev je nad sumom, da je banka 'pohitela' z izbrisom, zgrožen. "V kolikor je vsaj ščepec od tega res, in mi vemo, da je res vse; potem bi se že včeraj morala na izredni seji sestati vlada in ukrepati, kajti vodstvo Banke Slovenije, kakršno je, ob vseh teh ravnanjih, pomeni nadaljevanje škode," je Verbič dejal za nacionalno televizijo. Društvo MDS je na policijo tudi uradno podalo naznanitev kaznivega dejanja s prošnjo, da se po uradni dolžnosti preveri sume storitve kaznivih dejanj, so sporočili iz društva.

Banka Slovenije bo spoštovala odločitev sodišča

V Banki Slovenije so ponovili, da je omenjene ukrepe sprejel svet Banke Slovenije, ki je po zakonu edini pristojen sprejemati tovrstne odločitve. "Ukrepe presoja sodišče, Banka Slovenije pa bo, ko bo znana odločitev sodišča, to spoštovala," so povedali. 

V Društvih malih delničarjev MDS in VZMD že dolgo opozarjajo na domnevne nepravilnosti pri izvedbi ukrepov za krepitev stabilnosti bank, predvsem pri določitvi kapitalske ustreznosti bank na podlagi izvedenih pregledov kakovosti aktive bank in obremenitvenih testov jeseni 2013. Očitki letijo tako na Banko Slovenije kot na takratno vlado oz. na ministrstvo za finance.

Na ustavno sodišče so nato po uveljavitvi novele zakona o bančništvu, ki je bila pravna podlaga za odpis, pobude vložili tako stanovski združenji malih delničarjev kot varuh človekovih pravic in državni svet.

Ustavno sodišče je novembra lani odločilo, da se bo v postopku ustavne presoje zakona o bančništvu in novele tega zakona, ki je bila ena od podlag za razlastitev imetnikov podrejenih obveznic in delnic podržavljenih bank, z več vprašanji obrnilo na Sodišče EU v Luksemburgu. Do odločitve Sodišča EU je ustavno sodišče postopek za oceno ustavnosti prekinilo.

Po navedbah MDS je skupna vrednost odpisa lastnikov podrejenih obveznic v NLB, NKBM, Abanki, Probanki, Factor banki in v Banki Celje dosegla 597,25 milijona evrov. V vseh teh bankah pa so izbrisali 101.308 delničarjev, navajajo. Zaradi razlastitve je bilo doslej vloženih več različnih tožb proti vsem omenjenim bankam in proti Banki Slovenije.

Domneve o nepravilnostih pri razlastitvah imetnikov obveznic in delnic v podržavljenih bankah močno odmevajo. Preberite, kaj o tem menijo v ZSSS, pa v društvu Evropska Slovenija ter posamezne poslanske skupine.