Premier Janez Janša je opoziciji dejal, da naj sestavi vlado, če meni, da lahko dobi večino v parlamentu. (Foto: Reuters)

Opozicija po dobrih štirih mesecih, odkar je na oblasti vlada Janeza Janše, razmišlja o vložitvi interpelacije proti trem ministrom in tudi nezaupnici premierju. Ta je včeraj dejal, da bi bila vložitev interpelacije proti ministru po nekaj mesecih milo rečeno neresna. Na vodjo poslanske skupine SD Janka Vebra je naslovil tudi stavek o morebitnih predčasnih volitvah. "Če razmišljajo o predčasnih volitvah, potem je treba gospoda Vebra spomniti, da je Slovenija lani šla na predčasne volitve ravno zaradi nesposobnosti njegove stranke, da bi kar koli naredila za to, da bi Slovenija izšla iz krize, in ne vem, zakaj si želijo ponavljanja take situacije," je dejal.

Pozitivna Slovenija razmišlja o interpelaciji zoper finančnega ministra. (Foto: Miro Majcen)

Ravno v mandatu prejšnje vlade pa je SDS še pred iztekom stotih dni vložil interpelacijo proti takratni notranji ministrici Katarini Kresal. V stranki so bili prepričani, da Kresalova glede izbrisanih z izdajanjem dopolnilnih odločb dela "nepopravljivo napako", ki bo draga za davkoplačevalce. Ob tem lahko spomnimo, da je Evropsko sodišče za človekove pravice pred kratkim odločilo, da bo morala Slovenija šestim izbrisanim popraviti krivice, ki so se jim z izbrisom zgodile. Plačati bo morala tudi odškodnine, hkrati pa pravniki opozarjajo, da bodo lahko zahtevke za odškodnine vložili tudi ostali izbrisani.

Gorenakove izjave "niso najbolj demokratične in spoštljive"

Pozitivna Slovenija (PS), ki pred tremi leti še ni obstajala, so bili pa v parlamentu nekateri njeni člani, tokrat razmišlja o vložitvi interpelacije proti ministru za finance Janezu Šušteršiču. Razmišlja o interpelacijah še dveh ministrov, vendar uradno imen stranka ni predstavila. V javnosti se ugiba, da naj bi skušali interpelirati še notranjega ministra Vinka Gorenaka in ministra za zdravje Tomaža Gantarja.

Poslanka PS Maša Kociper je dejala, da ni problem v tem, kaj minister Gorenak dela, temveč njegov način dela in izjave, ki "niso najbolj demokratične in spoštljive". "Zlasti pa je problematično to, da svoje lastne interese in interese svoje stranke dviguje nad zakon, nad ustavo in zdaj celo nad razsodbe sodišč," je ocenila.

Lukšič daje vladi čas do jeseni

Danes se je na včerajšnja ugibanja in namigovanja o morebitni vložitvi konstruktivne nezaupnice vladi s strani stranke SD odzval tudi njen predsednik Igor Lukšič. Zavrnil je možnost, da bi stranka to naredila še pred počitnicami, hkrati pa je vlado pozval, naj se prestrukturira, saj zdaj po njegovih besedah ne dela dobro. Čas ji v stranki dajo do jeseni. Če tega ne bo storila, so odprte vse možnosti, tudi radikalne, je pojasnil Lukšič. O vsem tem bo SD razpravljal na konferenci stranke 12. julija, ko bo sprejel tudi jasnejše odločitve.

Vodja poslanske skupine PS Jani Möderndorfer pa meni, da se vlada sama ne bo prestrukturilala. Dodal je še, da bo takrat, ko bodo interpelacije vložene in javne, "več kot jasno, da ne gre samo za nerganje nergača".

Predsednik SD Igor Lukšič (Foto: Aljoša Kravanja)

"Priznati je treba, da je bilo to obdobje za vlado obdobje uigravanja, zato ji je treba dati možnost in jo prisiliti, da dela to, kar je dobro za Slovenijo," je na današnji novinarski konferenci na sedežu SD dejal Lukšič. Pri tem so po njegovih besedah kot opozicija pripravljeni sodelovati, kar pa da so že pokazali, tudi z neformalnimi pogovori s koalicijo. Po Lukšičevih navedbah tudi koalicijske stranke ugotavljajo, da imajo težave v koaliciji.

Lukšič se strinja s Pozitivno Slovenijo, ki razmišlja o interpelacijah več ministrov. Poudaril je, da bi morala vlada poziv k rekonstrukciji razumeti tudi kot poziv k zamenjavi kakšnega ministra. Pri tem je spomnil na ministra za izobraževanje Žiga Turka, čeprav po njegovem mnenju dejanja omenjenega ministra niso tako usodna, da bi moral zapustiti položaj. Po Lukšičevih ocenah vlada izgublja kredibilnost, pri tem pa je spomnil na očitke Šušteršiču.

Janša je včeraj pozval, da če v opoziciji menijo, da imajo program in dobro ekipo ter trdno večino v DZ, potem naj sestavijo vlado. Lukšič pa je odgovoril, da v "tej konstelaciji sil za to strateško" niso zainteresirani. "Ni pa to čisto izključeno. Še vedno lahko pride do situacije, ki bi nas v to prisilila, vendar to ni naša prva izbira," je dejal.

V SD namreč želijo, da stranke v skladu z rezultatom na volitvah sprejemajo odgovornost za vodenje države. Ključna sestavina demokracije je po Lukšičevih besedah tudi to, da vlade odgovorno oddelajo mandat, ki so ga dobile. Nenehno preštevanje glasov in razmišljanje o predčasnih volitvah namreč po njegovem mnenju ne bo rešilo države.

Ministri Gantar, Gorenak in Šušteršič (Foto: 24ur.com)

In kakšna je zgodovina interpelacij?

V času od osamosvojitve je bilo v državnem zboru in nekdanji skupščini do danes vloženih 30 interpelacij. O 11 poslanci niso odločali. Tri izmed teh zavrnjenih interpelacij niso bile vložene v skladu s poslovnikom, prva interpelacija pa je bila vložena zoper Dimitrija Rupla kot zunanjega ministra. O njej pa poslanci niso odločali, saj je bila razrešena celotna vlada.

Interpelacije so bile uspešne v le dveh primerih. Prvi minister, ki mu je bila izglasovana interpelacija, je bil Zoran Thaler, nekdanji zunanji minister. Za njegovo interpelacijo je maja 1996 glasovalo 48 poslancev, proti pa jih je bilo 26. Nekaj mesecev manj kot tri leta pozneje pa je moral zaradi uspešne interpelacije položaj zapustiti tudi nekdanji notranji minister Mirko Bandelj. Prvopodpisani v interpelaciji zoper njega je bil Janša, interpelacijo pa je podprlo 49 poslancev, proti njej pa jih je glasovalo 26.

Thaler je bil prvi minister, proti kateremu je državni zbor izglasoval nezaupnico. Prvopodpisani pod interpelacijo pa je bil nekdanji poslanec SDS Ivo Hvalica. (Foto: Blaž Garbajs)

Sicer pa sta v času od vložitve interpelacije kar sama odstopila dva ministra. Prvi je bil Alojz Krapež, ki je vodil obrambno ministrstvo, položaj pa je zapustil konec leta 1998. Marca 2010 pa je svoj položaj zapustil tudi kmetijski minister Milan Pogačnik, prvopodpisani pod njegovo interpelacijo je bil sedanji predsednik SLS in minister za gospodarstvo Radovan Žerjav.

Zanimiv pa je lahko tudi podatek, da je bil prav Janša prvopodpisani v interpelaciji zoper vlado Janeza Drnovška, ki je bila potrjena konec februarja 1997, interpelacija pa je bila vložena pet mesecev po tem. Očitki v njej so bili precej ostri – notranji spori v vladi, nesprejetje proračuna za tekoče leto, zadolževanje mimo proračuna, ni bilo zaključnega računa za preteklo leto, slaba ocena Sloveniji kot kandidatki za članstvo v Evropski uniji. 26 poslancev je interpelacijo podprlo, proti pa jih je glasovalo 44.