Evropski parlament je sprejel resolucijo, s katero predlaga vnovično preučitev učinkov premikanja ure. Za resolucijo je glasovalo 384 poslancev (skupno je glasovalo 549 poslancev, 153 jih je bilo proti, 12 se jih je vzdržalo).
To torej ničesar ne spreminja, saj s to resolucijo le predlagajo Evropski komisiji, naj še naprej spremlja in pripravlja predloge.
Evropska komisarka za promet Violeta Bulc je na plenarnem zasedanju poudarila, da prepustitev te odločitve vsaki posamezni državi članici ne bi ugodno vplivalo na enotni trg, da bi torej bil čas drugačen od države do države. Tako meni, da mora biti odločitev soglasna - ali vse članice ali pa nobena.
Dodala je, da bi bilo seveda treba tudi sprejeti, kdaj sploh ukiniti spreminjanje oziroma kateri čas - zimski ali poletni - ohraniti.
Evropski poslanec Igor Šoltes je na Twitterju zapisal, da je resolucija sicer sprejeta, a ''žal ne prinaša takojšnje ukinitve spremembe ure. Evropska komisija naj bi izvedla novo študijo, da preuči učinke''.
Dodal je, da očitno pomembnih sprememb ne bo.
Zakaj premikamo uro?
Uro premikamo na zimski čas konec oktobra, ko tako spimo eno uro dlje, eno uro pa si znova odškrnemo konec marca, ko prehajamo na poletni čas.
Zimski čas je s Soncem usklajeni čas, premikanje ure pa so uvedli po 2. svetovni vojni, ker naj bi tako pripomogli k zmanjšanju porabe energije in boljšemu izkoristku svetlega dela dneva. Ravno to je še zdaj glavni argument zagovornikov te uredbe.
Nasprotniki premika pa menijo, da velikih energetskih prihrankov ni, negativni učinki pa naj bi se odrazili predvsem na biološki uri ljudi, ob dnevih po premiku naj bi bilo zato več prometnih nesreč, ljudje pa naj bi bili tudi manj produktivni. Evropski poslanci so sicer opozorili, da nobena študija ni nedvoumno dokazala teh negativnih učinkov na človeka.
KOMENTARJI (113)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.