Obstajata dve teoriji državnosti: deklarativna teorija in konstitutivna teorija. Privrženci prve pravijo, da je država lahko obravnavana kot država, če ustreza definiciji državnosti, razglašeni v konvenciji iz Montevidea leta 1933, ki pravi, da mora imeti stalno prebivalstvo in opredeljeno ozemlje, svojo vlado in zmožnost vstopanja v odnose z drugimi državami. Politični obstoj države je "neodvisen od priznanja s strani drugih držav".
V nasprotju s konvencijo iz Montevidea pa ima konstitutivna teorija drugačno razlago. Ta pravi, da se država lahko šteje za državo le, če jo kot tako priznava preostali svet. Ta teorija ni zakonsko kodificirana: namesto tega meni, da je sodobna državnost stvar mednarodnega prava in diplomacije.
In strokovnjaki imajo precej različna mnenja o tem, ali palestinska ozemlja ustrezajo pravni definiciji države.
Od leta 2024 je 143 držav od 193 članic ZN priznalo palestinsko državo. To vključuje Turčijo, Kitajsko, Rusijo in vse arabske države ter skoraj vse afriške države razen Kameruna in Eritreje. Med tistimi, ki pa nikakor ne priznavata palestinske države, sta tako Združeno kraljestvo kot ZDA. Glavni nasprotnik priznanja pa je seveda Izrael, kjer trdijo, da bi taka država ogrozila obstoj Izraela.
Le osem članic EU – Poljska, Bolgarija, Romunija, Madžarska, Češka, Slovaška, Švedka in Ciper – priznava Palestino kot državo. Od teh pa je le Švedska leta 2014 priznala Palestino kot suvereno državo. Tudi Evropska unija Palestine ne priznava kljub številnim diplomatskih prizadevanjem znotraj bloka, piše Al Jazeera.
Znotraj EU je namreč postopek priznavanja držav nacionalna pravica in ni predmet postopka ali odločitve EU. Za tiste evropske države, ki Palestine niso priznale, priznanje ni zavrnjeno samo po sebi, ampak ga je treba obravnavati v širšem okviru mirovnega procesa z Izraelom. Takšen je navsezadnje bil tudi osrednji dogovor mirovnih sporazumov iz Osla leta 1993.
Slovenija na primer palestinsko upravo priznava kot legitimno predstavnico palestinskega naroda, a ne Palestine kot države. Vlada je sicer sprožila postopke za priznanje Palestine. V Sloveniji predlog za priznanje države pripravi vlada, nato ga mora potrditi parlamentarni odbor za zunanjo politiko in zatem še državni zbor. Kot je dejala zunanja ministrica Tanja Fajon, bo vlada odločitev v DZ poslala najpozneje v enem mesecu oziroma do 13. junija.
In kakšen je ta sklep, s katerim bi se lahko priznala Palestina kot država? Vlada predlaga priznanje Palestine kot neodvisne in suverene države v mejah iz leta 1967 ali v katerih koli drugih mejah, dogovorjenih med Izraelom in Palestino, "ob nadaljnjem napredku glede dogovora o premirju v Gazi in izpustitvi talcev ter ob nadaljnjih reformnih prizadevanjih in opolnomočenju palestinske oblasti s ciljem rešitve dveh držav", je zapisano na vladni spletni strani.
Najpozneje do 13. junija bodo tako komaj ocenili uresničevanje pričakovanih dejanj iz tega sklepa, v primeru doseženega napredka pa bodo predlog za priznanje Palestine posredovali Državnemu zboru. Dejansko priznanje Palestine kot države tako še ni prav blizu. Vendar pa 13. junij, kot skrajni rok ostaja, je potrdil državni sekretar v Kabinetu predsednika vlade Vojko Volk. V vmesnem času, je dodal, se pogovarjajo z dodatnimi državami, ki bi se rade priključile na takšen način.
A kot je slovenski premier Robert Golob sporočil v izjavi za javnost, je slovenska vlada začela proces priznanja Palestine, v katerem so izrazili "pričakovanja, ne pa pogoje, za obe strani". Proces pa, kot pravi Golob, vodijo zato, ker želijo spremeniti stvari. Ob tem Slovenija podpira tudi napore EU in širše mednarodne skupnosti, ki "skuša z javnim političnim pritiskom in diplomatskimi napori priti do premirja".
Kot je danes povedala Fajonova v intervjuju z izraelsko medijsko hišo Kann News, je mnenja, da bo slovenski del pri priznanju Palestine ustvaril "dodatni pritisk na izraelsko vlado, ki je že pod pritiskom lastne družbe in prav tako političnih sil v državi, in prav tako mednarodni pritisk na ostale države, da temu sledijo in da vidijo, da to, kar izraelska vlada počne v Gazi, ni prav".
"Naš korak k priznanju Palestine je nepovraten in zelo pomemben," je poudarila.
Stranka Levica medtem nemudoma poziva ministrstvo za zunanje zadeve in Vlado RS k priznanju Palestine skupaj z Norveško, Irsko in Španijo. Kot so zapisali v sporočilu za javnost, naj bi Slovenija priznanje udejanila s temi tremi državami, a zdaj so se te države odločile za priznanje 28. maja, Slovenije pa med njimi ni. "Slovenska diplomacija že 10 let zavrača naš predlog priznanja z argumentom, da se čaka na primeren trenutek enakomislečih držav. Zdaj je ta trenutek prišel," so dodali.
Do napovedi priznanja Palestine so bili medtem znova kritični v opozicijski SDS. Poslanec SDS Žan Mahnič je v današnji izjavi za javnost med drugim izrazil upanje, da Slovenija ne bo sledila potezi Irske, Španije in Norveške, saj bi po njegovem trenutno priznanje Palestine pomenilo priznanje teroristične organizacije Hamas.
