Poslanci na lastnih ramenih občutili težo osnovnošolskih torb

Naš šolski sistem je povozil čas. Učitelji s straši ne sodelujejo, ne uporabljajo aplikacije e-asistent za komuniciranje s straši, ne vnašajo podatkov za naloge. Če imaš otroka s težavami in plačaš storitev, ki jo šola reklamira na svoji spletnni strani, podatkov pa ne dobiš zato, ker se učiteljem ne ljubi vpisovati za vsak razred kaj je za nalogo v e- dnevnik res ne vem kje smo. Na naši šoli nimamo objavljenih niti email kontaktov - službenih emailov za komuniciranje s šolo. Glede na to, da mene nihče ne vpraša ali imam čas v 8 urah narediti oz. izpolniti vse evidence, tudi od njih pričakujem da naredijo svoje delo do konca. Najbolje pa bi bilo, da bi učitelji oddelali 8 ur v šoli, otroci bi naredili vse naloge in popoldne bi bili prosti. Šolo bi zapustili hkrati učenci in učitelji, če bi bila potreba bi domov pač prinesli nek učbenik da bi se lahko pripravili za morebitne teste, drugače pa da popoldne preživljam ob otrokih in delamo plakate, katerim niso dorasli, delamo PWP predstavitve za katere nimamo osnovnega znanja, kako morajo izgledati,.... učitelji pa potem to v šoli ocenjujejo, delo staršev in možnosti ki jih le ti lahko nudijo svojim otrokom. Vsi otroci bi morali imeli enake možnosti doseči rezultate njihovim sposobnostim in ne sposobnostim staršev tako po znanju kot denarju in opremi, ki jo kdo ima doma.

Ah, empatija res ni vrlina naših poslancev. Samo na jezikih in pred TV kamerami. To bi do sedaj že lahko dojeli. Njihovi otroci pač ne nosijo težkih torb, ker se v šolo vozijo.

Res so pretežke! Sicer pa več kot poziranje poslancev se verjetno ne bo zgodilo nič. Vidim pa poslance, ko se po mestu prevažajo z avtomobilom iz parlamenta do ministrstva za finance. 50 m ne morejo nest torbe z dokumenti!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!

Mislim, da je prav, da se problem rešuje tam, kjer nastane. Torej naj učitelji in starši poskrbijo, da otroci ( sploh prva triada) v šolo nosijo samo stvari katere potrebujejo. Šola naj pri pripravi urnikov upošteva tudi težo torbe, katero morajo otroci prinesti v šolo. In najpomembnejše: DOVOLIMO UČITELJEM, DA PRI DELU UPORABLJAJO SVOJO GLAVO! Danes smo jim (in večini drugim poklicem) zakomplicirali delo do te mere, da postajajo čedalje bolj administratorji. Ne potrebujemo novih predpisov, samo malo zdrave pameti...

Pa naj dajo subvencije na torbe s koleščki,problem rešen?

Da so šolske torbe veliko pretežke se popolnoma strinjam.Da pa so si poslanci obešali neke torbe na ramena pa razen poziranja nobenega efekta.Da bi ti "izvoljenci ljudsta" vsaj malo občutili težo bremena bi bilo treba vsakega poslanca obtežiti vsaj z 90%njegove lastne teže pa ne za par minut ampak vsaj polovico njihovega mandata.

Tile poslance da jih ni sram

Ja danes so pa res bogi osnovnošolci , ,ki jih v šolo vozijo starši,stare mame,tete,strici,večina sploh ne ve kaj je šolska pot niti kaj je šolska torba,še malo pa ne bodo vedeli za kaj se uporabljajo noge!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!

Marsikateri otrok tehta 22 kg njegova torba pa 8 ali 9 kg. Predvsem nepotrebna navlaka v dobi tablic.

Rajši imam zvito hrbtenico, kot pa da od lenobe dobim raka.

Če daš na rame šolsko torbo osnovnošolca ,ne more biti realna primerjava in občutek teže. Torbo je treba za odraslega parkrat bolj obtežiti kot jo nosi desetletni otrok,da je potem občutek sorazmeren,in realen, sploh pa za naše poslance ki nimajo pameti.

Prenosni računalnik je bistveno lažji, a ne gospe in gospodje poslanci.

Tut jaz sem meu torbo tezko 13 kg.. Pa kaj zdej... Zlo pomehkuzena je tale mladina ni kej.. Nehite ze enkrat jamrat s tem... Kaj so sam softici v tej koromandiji al kaj .. Nobenga fejst deca pa zene vec pod alpami ... Groza res ni vam pomoci.

Ko jih takole gledam in poslušam dobim občutek, da so danes prvič nosili šolske torbe.

temu se reče " Made in Gaber "

Pojdite v mednarodno solo v lj pa poglejte program in delo. Vse ostalo je bz. Lari fari

Za butalce vzgojeni

Dajte dajte...z avtobusom od vrat do vrat, od ucilnice do ucilnice pa bo ze nesel.

in ko gledam tele kekce zgoraj, me zvije. Ni nam pomoči.

Spet izumljajo toplo vodo. Vmes pa bo minilo naslednjih devet let. Potem pa je tako vseeno. Za starše in otroke. V obdobju 2008-2010 sem se z učitelji bodel glede težkih torb. Trije otroci so jih tovorili v vseh letnih časih štiri kilometre peš na eno stran in štiri kilometre nazaj. Včasih tudi po 13 kil. Učitelji pa so kimali in se strinjali, da so torbe pretežke. In kaznovali učenca, če katere knjige ni imel. Potem sem odnehal. Prilagam zapis iz tistega časa. Linka pa ne morem (ali ne znam) poslati. (Pre)težke šolske torbe otrok v osnovnih šolah!! 1/7/2010 Picture Šolska torba moje hčerke je danes tehtala 12,2 kg. Šesti razred. Potežkal sem tri torbe njenih sošolcev. Bile so lažje. Malo. Razlika je bila tudi v dveh knjigah, ki ju je hčerka nameravala vrniti v šolsko knjižnico. Načelno, na nekem akademskem nivoju, se vsi strinjamo, da so šolske torbe današnjih učencev veliko pretežke. Učitelji, starši, stari starši, strici, tete in tisti, ki si služijo kruh z p(r)odajanjem teh znanih "resnic". Slednjemu naključnemu mimoidočemu je vse jasno, če se le ozre na otroka, ki se šibi pod težo torbe. Verjetno se vsak pri sebi spomni svojega otroštva, svoje torbe. Nekateri naši vrli zaščitniki otrok, borci proti krivicam, nasilju, se sončijo v soju kamer in razlagajo kaj vse so in še bodo naredili. Če so vsi za, zakaj se nič ne spremeni? Zakaj je celo vedno slabše?! Zakaj se v dobi računalnikov, ko so celo napovedovali, da ne bo več papirja (ali pa ga bo vsaj bistveno manj) nihče ne zgane. Udari po mizi in reče: "Dovolj!" Ne morem si kaj, da ne pomislim na Krpanovega Ministra Gregorja, ko pomislim na naše Ministrstvo za šolstvo. Pa ne le na sedanje, da ne bom delal krivice. Na prejšnje in prejšnje in tisto pred njim. Ali so kdaj hodili v šolo? Ali nimajo otrok? In morda najpomembnejše, zakaj se starši ne upremo?? Kje so vzroki? Moja pamet je preprosta. Razmišljam takole: Zmeraj več je založb, ki bi rade kakšen lahko zaslužen tolar od države. Vsako leto je več knjig, novih, različnih. Učbenike in delovne zvezke tiskajo kot včasih stripe. Ma jih je veliko in eni so tudi lepi. A dostikrat takšni tudi ostanejo. Marsikatera stran v delovnem zvezku ostane prazna. Učitelji so načeloma vsi proti težkim torbam. Dokler gre za predmete kolegov! Pri svojem lastnem predmetu ne sme manjkati nič. Govorim splošno (nimam v mislih nobene posamezne šole ali učitelja!). Kolikor vem na drugih šolah ni bistveno drugače. Obstajajo pa, kot sem npr. danes izvedel, svetle izjeme, ki svojim otrokom omogočajo, da nepotrebne zvezke in knjige puščajo v šoli. Bravo. Kapo dol. A so v manjšini. Učenci so različni. Hvalabogu. Enim je ravno vse do morja. Drugim pa je vsaka beseda učitelja, kot od boga položena. Razlika se kaže (tudi) v teži torbe. V starših. Pod pritiskom pomanjkanja časa, stresa in kdaj tudi v brezbrižnosti, ne delujemo v korist otrok. Prevečkrat smo le neodločna skupina, lahko vodljivih, slučajno nabranih ljudi, ki se na vsak način želi izogniti izpostavljanju. Sebe in otroka. Še posebej otroka. In da mu ne bi škodili, ga v strahu pred morebitnimi posledicami, pustimo na cedilu. S torbo, ki tehta skoraj toliko kot on sam. Zato, predvsem zato se nič ne spremeni! Kdaj bo drugače? Drugače bo, ko se bo spremenila četrta točka. In ko bodo učitelji odgovarjali za odvečno, nepotrebno težo v torbah. Ko bom lahko ugotovil, da ima otrok v torbi kilo in pol matematike prof. Blatnika , 2 kile Slovenščine prof. Novak, 800 gramov Gospodinjstva prof. Korenove in 4 kile nekega drugega predmeta. prof. Zupanove! (Priimki so v celoti izmišljeni in so dodana zgolj za bolj nazoren prikaz.) Takrat, šele takrat bo v resnici drugače. Ko bo konec kolektivne načelnosti in bom lahko s prstom pokazal na tistega, ki krivi hrbtenice otrok. Jasno mi je, da je na začetku omenjena teža torbe, občasen ekstrem. Vendar je stvar ušla izven nadzora. Vsem na očeh. V nebo vpijoča. Vse prevečkrat sem bil nejevoljen na otroka zaradi težke torbe. Jezil sem se, on pa je samo