Smeti v Limbušu ostajajo, ne inšpektor ne NIJZ ne bosta ukrepala

"Zaradi nečiste okolice in umazanega hleva se smrad širi po celotni ulici," so nam pred dnevi pripovedovali krajani Limbuša, katerih sosed že vrsto let na posestvu kopiči raznovrstno navlako in smeti.

"Ne morem odpreti oken, da bi prezračila hišo, ne morem delati na vrtu, ne morem posedati na balkonu, ker se nahajam v oblaku smradu. Kar nekajkrat sem zaradi tega tudi bruhala," je zgrožena ena najbližjih sosed, ki želi ostati anonimna.

Limbušani razmere, v katerih so prisiljeni živeti tudi sami, že vrsto let prijavljajo raznovrstnim institucijam, a pravih rešitev ni. Na pristojne smo se zato znova obrnili tudi mi in povprašali, kdaj se bo končno kaj premaknilo.

Cesta je v zasebni lasti, čiščenja očitno še ne bo tako kmalu

"Predmetna zadeva, ki je v naravi zelo enostavna, je s proceduralnega stališča, za vodenje inšpekcijskega postopka, precej zahtevna," so nam po tem, ko se je pri možakarju oglasil medobčinski inšpektor in ob pregledu ugotovil različne nepravilnosti pri odlaganju odpadkov, sprva sporočili iz Medobčinskega inšpektorata in redarstva Maribor (MIRM). Dodali so, da bodo za manjšo količino komunalnih odpadkov in gnoj, odložen na bankino krajevne ceste, ter odstranitev zapuščenih vozil s ceste poskrbeli oni, in to v najkrajšem možnem času.

A očitno le ne bo šlo tako zlahka. Po njihovih podatkih je sporni objekt oddan v najem stranki, ki živi v Rušah in ki ni državljan Republike Slovenije. Cesta, ki poteka ob objektu in ob kateri je odložen gnoj, je kategorizirana, čeprav je v zasebni lasti. "Zaradi tega ima inšpekcija v skladu z odločbami Višjega sodišča RS zelo omejen manevrski prostor, saj Mestna občina Maribor (MOM) za to cesto ni uvedla nobenega postopka pridobitve ceste v javno oziroma občinsko last," so sporočili iz MIRM. Iz odločb, ki jih navajajo pa tako izhaja, da če občina z lastnikom ni sklenila pravnega posla za pridobitev zemljišč za gradnjo ceste oziroma lastnika ni razlastila, je odlok o kategorizaciji javnih cest v neskladju z ustavo.

"Poti, na kateri naj bi storilec storil prekršek, tako ni mogoče šteti za javno pot, saj gre za površino, ki je v izključni zasebni lasti in je razpolaganje s to površino prepuščeno le zemljiškoknjižnemu lastniku in za to površino ne veljajo določbe Zakona o javnih cestah (ZJC)," pojasnjujejo.

"Po sprejeti razlagi 123. člena Zakona o cestah so lastniki nepremičnin, po katerih potekajo obstoječe javne ceste, dolžni upoštevati prepovedi iz 5. člena ZJC (in smiselno tudi druge prepovedi) in omejitve le v času trajanja postopka iz 19. člena ZJC-B – torej v obdobju, v katerem občine s svojo aktivnostjo usmerjeno v pridobitev teh nepremičnin, izkazujejo upravičenost takšnega omejevanja lastninske pravice," so nam še pojasnili na mariborskem medobčinskem inšpektoratu.

V praksi torej to pomeni, da MIRM dejansko nima pravih vzvodov za ukrepe, ki so jih sprva obljubljali. Bodo pa v sklopu inšpekcijskega postopka opravili razgovor z lastnikom objekta in zemljišča, po katerem poteka cesta. "Z namenom, da se tako gnoj kot tudi komunalni odpadki čim prej odstranijo," pravijo.

Pri tem pa še dodajajo, da so zaradi vprašanja lastnine celotne nepremičnine tudi postopek odstranitve zapuščenih vozil pretekli teden v stvarno pristojno reševanje odstopili Inšpektoratu RS za okolje in prostor (IRSOP).

Ministrstvo za okolje in prostor: Datum izvršbe še ni določen

Z vprašanji o tem, kdaj točno bo pooblaščeni izvajalec odpadke pričel odstranjevati, smo povprašali tudi Ministrstvo RS za okolje in prostor (MOP). Od tam so nam sprva namreč sporočili, da zavezanec do odrejenega roka (10. novembra) ni predal nezakonito odloženih odpadkov kot mu je bilo odrejeno z odločbo, ter da bo to na njegove stroške opravil pooblaščeni izvajalec del. "Datum izvršbe še ni določen," so zdaj odgovorili z MOP. "Če pridobimo sredstva za izvršbo s strani zavezanca, se izvršba prične takoj, ko je izbran izvajalec del oziroma izvršitelj," dodajajo.

A glede nato, da je Uka Shota domnevno brez finančnih sredstev, ta možnost torej odpade. Se pa sredstva za izvršbe zagotavljajo tudi iz proračunskega vira. "V kolikor se sredstev za izvršbo po sklepu o založitvi sredstev IRSOP ne uspe zagotoviti, se ta zagotavljajo iz proračuna, po izvedbi izvršbe pa se sklep o stroških nato izda zavezancu. V kolikor ta ne plača, postopek izterjave izvede FURS," razlagajo na ministrstvu.

So pa izvršbe, financirane iz proračuna, odvisne od vrstnega reda glede na tako imenovane 'interne usmeritve za vrstni red izvajanja izvršb po drugi osebi', ter od obsega zagotovljenih proračunskih sredstev za to.

Možakar pomoč vztrajno zavrača

"Trudim se skrbeti za živino, a je težko," pa je za 24ur.com ob obisku dejal Shota in dodal, da naj bi jima pred leti z ženo pogorela hiša, prav tako pa nima urejenega državljanstva in ne more računali na pomoč države.

O tem, če njegovo situacijo poznajo in ali so mu kakorkoli skušali priskočiti na pomoč, smo zato povprašali pristojni center za socialno delo. "Strokovna sodelavka se je z obravnavo gospoda prvič srečala v okviru socialnovarstvene storitve 'Prva socialna pomoč' julija 2018 zaradi dolgov za najemnino in obratovalne stroške Občini Ruše," so nam odgovorili na Centru za socialno delo (CSD) Maribor. Po njihovih navedbah je bila moškemu za plačilo dolga odobrena Izredna denarna socialna pomoč, prav tako pa so ga napotili na različne humanitarne organizacije.

Znova so ga nato obravnavali oktobra lani, ko je nanj opozoril veterinarski inšpektor. Ta je izdal inšpekcijski ukrep, ki je predvideval trajni odvzem njegove govedi. "Ob tem je gospod ob čustveni prizadetosti veterinarskemu inšpektorju zagrozil s samomorom," pravijo na CSD Maribor. Podatek o grožnjah s samomorom so posredovali policiji, ki pa ogroženosti gospoda na terenu ni ugotovila. Moškemu so na CSD Maribor nadalje ponudili pomoč pri reševanju njegovih stisk v okviru socialnovarstvene storitve 'Osebna pomoč', prav tako so ga po pomoč usmerili k osebnemu zdravniku oziroma specialistu, a je vse odklonil.

Je zdravstveni inšpektorat ves čas vedel, kaj se dogaja?

Kot smo poročali že v prejšnjem prispevku, pa smo se z vprašanji, ali neustrezne higienične razmere predstavljajo kakršno koli tveganje za javno zdravje, obrnili tudi na Zdravstveni inšpektorat RS (ZIRS). Odgovorili so nam, da z omenjeno zadevo doslej niso bili seznanjeni, da pa bodo naša vprašanja obravnavali kot prijavo.

Smo pa v uredništvo nato prejeli dokument, ki dokazuje, da sta tako Območna enota (OE) Maribor kot tudi OE Murska Sobota 22. in 27. junija 2018 zoper neustrezne higienske razmere v Limbušu prijeli prijavo. Iz dokumenta (v celoti ga objavljamo v priponki) je razvidno, da so na posestvu opravili inšpekcijski pregled, ugotovitve pa posredovali na Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ). Od tega pa so nato 16. julija prejeli strokovno mnenje o nevarnosi za pojav in širjenje nalezljivih bolezni (v priponki).

NIJZ je sicer podal mnenje, da ugotovljene nehigienske razmere ne predstavljajo tveganja za javno zdravje v smislu Zakona o nalezljivih boleznih, predstavljajo pa zelo slabo kakovost bivanja tako za lastnika oziroma najemnika kot tudi za sosede in ostale v bližini. NIJZ je takrat svetoval, da se izvede odvoz odpadkov, objekte in okolico uredi, v primeru pojava glodavcev pa svetujejo deratizacijo.

Za komentar glede tega, da se njihov odgovor ne ujema z dejstvi, s katerimi razpolagamo, smo se zato znova obrnili na ZIRS.

Kasneje so nam pojasnili, da so po ponovnem preverjanju ugotovili, da so navedeno zadevo že obravnavali v letu 2018. "Do napake je prišlo zato, ker je bila zadeva iz leta 2018 v naš register objektov vnesena in poknjižena pod kraj Laznica in ne Limbuš. V obeh prijavah, ki smo ju prejeli – 22. junija ter 27. junija 2018, je kot kraj prijave namreč navedena zgolj ulica in hišna številka, v prvi prijavi pa je poleg tega navedeno še 'k.o. Laznica', zato smo zadevo vnesli in obravnavali pod imenom Laznica," razlagajo.

"Ko ste nas pred kratkim povpraševali o kopičenju odpadkov v Limbušu, nam zato zadeva ni bila poznana," so zapisali in dodali, da se za neljubo napako opravičujejo. "Naši inšpektorji namreč vsak dan obravnavajo veliko število različnih prijav, zato v trenutku vašega vprašanja zadeve niso prepoznali. So pa jo obravnavali, tako že v letu 2018 kot tudi v letu 2019," pravijo na ZIRS.

Pridobili pa so tudi tokratno strokovno mnenje NIJZ, iz katerega izhaja enako kot že v letu 2018 – konkretni primer ne predstavlja tveganja za javno zdravje, gre pa za slabo kakovost bivanja ter slabo higiensko stanje.

"Ker je ZIRS pristojen na podlagi Zakona o nalezljivih boleznih z namenom varovanja javnega zdravja v smislu preprečevanja in obvladovanja nalezljivih bolezni, iz strokovnega mnenja NIJZ pa izhaja, da tveganje za javno zdravje ni podano, ukrepov ne moremo izrekati," so še sporočili.

Kaj pa živali? Pet inšpekcijskih ukrepov in štiri globe

So nam pa v povezavi z domnevnim zanemarjanjem živali odgovorili tudi na Upravi RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR), kjer so v preteklosti glede razmer v Limbušu prijeli več prijav – v letih 2014, 2015, 2016 in 2018.

"Leta 2014 je bila izdana inšpekcijska odločba o prepovedi uporabe objekta za rejo goved. Kršitelju je bila izrečena globa v prekrškovnem postopku v znesku 200 evrov zaradi kršitve higienskih pogojev bivanja živali. Leta 2015 je bil izrečen inšpekcijski opozorilni ukrep za zagotovitev higienskih pogojev v novem objektu za rejo. Leta 2016 je bila kršitelju znova izrečena globa v prekrškovnem postopku v znesku 200 evrov zaradi kršitve higienskih pogojev bivanja živali. Leta 2018 je bila izdana inšpekcijska odločba, s katero je zavezanec moral urediti začasne higienske pogoje za bivanje živali, prehranske ukrepe za vzpostavitev telesne kondicije živali in ukrepe s področja higiene krme. V nadaljevanju je bilo z dopolnilnim ukrepom odločeno o prepovedi reje goved v naknadno zgrajenem objektu in trajnem odvzemu goved na gospodarstvu," naštevajo na UVHVVR.

Uveden je bil tudi izvršilni postopek zaradi zagotavljanja higienskih pogojev za rejo živali. "Kršitelju je izrečena globa v prekrškovnem postopku v znesku 200 evrov zaradi kršitve higienskih pogojev bivanja živali in 125 evrov zaradi kršitev določb o higieni krme," še dodajajo.

Skupaj je bilo tako izrečenih pet inšpekcijskih ukrepov in štiri prekrškovne sankcije z globami.