Premier Borut Pahor je na seji državnega zbora danes zatrdil, da ima vlada pripravljena izhodišča za arbitražo o meji s Hrvaško. Spet je poudaril, "da je bil dogovor s hrvaško premierko Jadranko Kosor ena najbolj uspešnih političnih in diplomatskih potez Slovenije v 18 letih, ko gre za to vprašanje". Tako je odgovoril na poslansko vprašanje Zmaga Jelinčiča (SNS), ki ga je zanimalo, ali ima predsednik vlade sploh pripravljena izhodišča za arbitražo ali kakšno drugo obliko reševanja mejnega spora s Hrvaško.

Piranski zaliv – okno do odprtega morja. (Foto: Dare Čekeliš)

Pahor je v odgovoru med drugim poudaril, da od odstopa evropskega komisarja Ollija Rehna od poskusa rešitve vprašanja meje med državama in deblokade hrvaških pogajanj z Evropsko unijo ni bilo nikakršnih pritiskov, državi sta bili prepuščeni sami sebi. Zato je po lastnih besedah sredi julija ocenil, da je dobro, "če damo iniciativo, ki bo zadostila našim interesom''. ''In tudi je. Mi smo dobili zavezo Hrvaške, da bo mejno vprašanje tako ali drugače rešeno pred njenim vstopom v Unijo. To je bilo pisno potrjeno tudi z obvestilom zunanjega ministrstva Hrvaške prejšnji teden." To po Pahorjevih besedah pomeni, da se vračamo k predlogu arbitražnega sporazuma komisarja Rehna, ki v tretjem členu med drugim določa spoj oziroma stik z odprtim morjem. "Razen v sporazumu Drnovšek-Račan Slovenija takega dosežka v naporu za rešitev mejnega vprašanja ni dosegla."

Jelinčič z odgovorom ni bil zadovoljen. Med drugim je dejal, da je stik z odprtim morjem "floskula, ki ne pomeni čisto nič". Ob tem ga je še zanimalo, kako močno so na predsednika vlade pritiskale ZDA in članice EU, pa tudi, ali je bil morda deležen pritiskov Vatikana. Pahor je odgovoril, da so pritiski bili, ko pa je Hrvaška zavrnila pogajanja na podlagi drugega predloga komisarja Rehna, pritiskov ni bilo več. Nato se je konec julija po lastnih besedah na svojo željo sestal "z eno od svetovnih diplomacij in jo prosil, da je posrednik in priča v teh pogajanjih". To je bilo potrebno, "da bo tisto, kar je dogovorjeno, tudi uresničeno."

'Vlada referenduma zaenkrat ne bo predlagala'

Predsednik vlade je danes še dejal, da bodo izhodišča za arbitražni sporazum poslana v državni zbor. Upa, da bo odbor za zunanjo politiko izhodišča podprl. Od državnega zbora pa bo po Pahorjevih besedah odvisno, ali bo po ratifikaciji arbitražnega sporazuma padla odločitev za referendum, ki ga vlada po njegovem za zdaj ne bo predlagala. Če ga bo predlagal kdo drug, "pa tudi prav". "Naj odločijo ljudje".

Poslanec SNS tudi po tem ni bil zadovoljen in je zahteval, da državni zbor opravi razpravo o Pahorjevem odgovoru. Predsednik parlamenta Pavel Gantar je posledično odločil, da bodo poslanci o tem odločali v torek v okviru glasovanj.

'Še zelo veliko posvetovanj in še veliko dela'

V zvezi s Hrvaško je Pahor odgovarjal tudi Radovanu Žerjavu (SLS). Slednji je vprašanje postavil v luči Pahorjeve izjave s 7. novembra lani, v kateri je premier dejal, da se v zvezi s Hrvaško ne bodo sprejemale nobene pomembne odločitve brez predhodnega posveta s predstavniki vseh parlamentarnih strank, zlasti pa ne brez temeljitega posveta vlade v pristojnem parlamentarnem odboru. Pahor je v odgovoru med drugim poudaril, da "se bomo posvetovali še zelo veliko", saj je pri vprašanju s Hrvaško še "veliko dela".

Janša: Posvetovalni referendum nima nobene teže

O slovensko-hrvaških odnosih je danes govoril tudi bivši premier in predsednik največje opozicijske stranke Janez Janša. Zanj zbiranje podpisov za posvetovalni referendum glede Hrvaške "nima nobene teže" in bo kvečjemu "zavedlo ljudi". "V tem času ni nobene formalne možnosti za referendumsko zahtevo." Pojasnil je, da bi bil smiseln le obvezujoč referendum ob predlogu arbitražnega sporazuma in ob pristopni pogodbi Hrvaške k Evropski uniji. O morebitni podpori SDS referendumu v prihodnje pa je dejal, da bi bil odgovor preuranjen, saj za zdaj "ni še niti nekega sledu predloga za arbitražo, o katerem bi odločal državni zbor". Upa pa, da bo možno sodelovati, "preden bo na mizi ponudba: vzemi ali pusti".

Sabor: Ni potrebe za razpravo

Predsednik hrvaškega parlamenta Luka Bebić je sicer danes izjavil, da ne vidi posebnega razloga za razpravo o pogajanjih med Slovenijo in Hrvaško, potem ko je sabor sprejel prvi predlog evropskega komisarja Rehna. Dodal je, da drugi Rehnov predlog s 15. junija 2009 ni bil sprejemljiv za Hrvaško in da je tudi Slovenija imela pripombe.

Bebić se je tudi zahvalil novemu ameriškem veleposlaniku v Zagrebu Jamesu Foleyu "za močno podporo ZDA Hrvaški pri vstopu v zvezo Nato in glede pristopnih pogajanj z EU". Foley pa je poudaril, da odnosi med Zagrebom in Washingtonom nikoli niso bilo boljši.