'Referendum bi bil škodljiv'

Zavod 25. junij je sporočil, da so zbrali potrebnih 2500 podpisov, ki so pogoj za zbiranje podpisov za razpis referenduma o vstopu Hrvaške v Nato. V DZ jih bodo vložili, če odbor za zunanjo politiko v ponedeljek do 16. ure ne bo sprejel sklepa, da Slovenija ne bo priznala nobenih hrvaških dokumentov po 25. 6. 1991, ki bi prejudicirali mejo.

Predsednik zavoda Marjan Podobnik je zatrdil, da bodo podpise zbirali še naprej, saj bi jih radi oddali več kot 3000: "V ponedeljek bomo pred parlamentom spremljali zasedanje OZP, tam pa bo tudi možno oddati svoj podpis."

Podobnik je dopustil možnost, da pobude za začetek zbiranja podpisov za razpis referenduma ne bodo vložili, če bo OZP ali DZ sprejel predlog SLS, ki je predlagala sprejem posebne izjave DZ, po kateri Slovenija ne bi priznavala nobenih hrvaških dokumentov po 25.6.1991, ki bi prejudicirali mejo, in po kateri bi vsako delovanje hrvaške vojske na spornih območjih vzeli za sovražno dejanje. "Že pred časom smo jasno napovedali, da ob ratifikaciji protokola o vstopu Hrvaške v Nato pričakujemo podporo sklepu v DZ, ki bo zaščitil vitalne nacionalne interese Slovenije ob dejstvu, da je del dokumentacije sporne oziroma del dokumentacije niti ni bil predstavljen, ko gre za vprašanje vstopa Hrvaške v Nato," je poudaril Podobnik.

SNS zahteva referendum

Poslanska skupina SNS z Zmagom Jelinčičem na čelu je v državni zbor vložila pobudo za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o ratifikaciji vstopa Hrvaške v Nato. Za razpis referenduma mora pobudo sprejeti večina vseh poslancev, kar pa je malo verjetno, saj je ratifikacijo v ponedeljek podprlo 75 od 90 poslancev.

O pobudi SNS bo moral DZ odločati v osmih dneh. Kot je povedal predsednik DZ Pavel Gantar, je pobudo že predal pristojnim strokovnim službam, ki bodo presodile, ali vsebuje vse potrebne zahteve, predvidoma v ponedeljek ali torek pa bo o tem razpravljal kolegij predsednika DZ.

Janša: Referendum bi bil škodljiv

Predsednik SDS Janez Janša je poudaril, da je SDS glasovala za ratifikacijo vstopa Hrvaške v Nato, zaradi česar bi bilo protislovno, če bi zdaj podpirali referendum na to temo. Poudaril je sicer, da je referendum legitimna oblika odločanja in ji kot takšni v stranki ne nasprotujejo. "Mislim pa, da bi bil referendum zaradi zavlačevanja, ki ga povzroči, pa tudi zaradi situacije, v kateri je Slovenija pri pogajanjih s Hrvaško za reševanje mejnega vprašanja, v okviru njihovih pogajanj za vstop v EU, škodljiv." 

Pahor: Podpora članstvu Hrvaške v Natu ni branjenje hrvaških interesov

Premier Borut Pahor je še enkrat poudaril, da nasprotuje odločanju o vstopu Hrvaške v Nato na referendumu, obenem pa poudaril, da je treba spoštovati ustavno pravico drugih do tega. Če pride do referenduma in Slovenija zamudi ciljni datum ratifikacij pristopnih protokolov Albanije in Hrvaške v Nato, po njegovem mednarodni ugled države ne bo oslabljen.

"Če bo do referenduma prišlo, se bomo vlada in tisti, ki smo to odločitev podprli, potrudili javnosti povedati, zakaj je pomembno, da je ta odločitev sprejeta, da je pozitivna, da je to zagovarjanje slovenskih interesov in interesov zavezništva, ne pa branjenja hrvaških interesov," je povedal premier.

'Celo Nobelovec nima čarobne rešitve'

Če se okoliščine, ki so Sloveniji decembra narekovale, da ne da soglasja za nadaljevanje pristopnih pogajanj Hrvaške z Evropsko unijo, ne bodo spremenile, Slovenija svoje odločitve na prihodnji pristopni konferenci s Hrvaško konec marca ne bo spremenila, je odločen premier Pahor.

"Slovenija pozdravlja pobudo Evropske komisije o mediaciji za rešitev spora med Slovenijo in Hrvaško," je dejal. "To je v tem trenutku najboljša in verjetno tudi edina rešitev," je poudaril. Obstaja sicer še druga možnost za rešitev, ki se ji Slovenija, kot je spomnil premier, ni nikoli odrekla, in sicer ''bilateralno reševanje spora, če bi se s tem strinjali v Zagrebu''. "Rad bi, da bi bila vsebina evropske pobude sprejemljiva za obe strani, o njenih rezultatih pa v tem trenutku ne morem govoriti," je dejal Pahor. Je pa poudaril, da bo rešitev vsekakor kompromis. "Celo Nobelov nagrajenec ne more najti čarobne rešitve," je dodal. Za Slovenijo je, kot je še poudaril, ključen pogoj za sprejem kompromisne rešitve, da rešitev državi omogoča prost dostop na odprto morje.

Türk: Problem bolj političen kot praven

Spor o meji med Slovenijo in Hrvaško ni tako zelo zapleten, da ga ne bi bilo mogoče rešiti do vstopa Hrvaške v Evropsko unijo, je dejal predsednik republike Danilo Türk. Na vprašanje, ali bi moralo spor med državama reševati Meddržavno sodišče v Haagu, je odgovoril, da se v teoriji mednarodni spori delijo na pravne in politične, čeprav je ločnico pogosto težko potegniti. Slovensko-hrvaški spor se mu zdi bolj politične kot pravne narave, zato sodišča v Haagu ne vidi kot najbolj primerne opcije za njegovo rešitev.

Sicer je prepričan, da bi morala biti rešitev "takšna, ki bo v obojestransko korist oziroma bo pravična za obe strani". Morala bi upoštevati mednarodno pravo, pa tudi nekatere druge vidike, kot je zgodovinski, je dejal. O možnih rešitvah ni želel govoriti, pozdravil pa je odločitev Evropske komisije, da se vključi v reševanje spora, in ta korak Bruslja vidi kot "izraz evropskega duha". Sicer pa je spor o meji po njegovih besedah dvostransko vprašanje, zato ne pričakuje, da se bodo članice unije vanj globoko vpletle.