Fotogalerija (15)

• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 

Sindikat upokojencev je pripravil slabo uro trajajoči protestni shod proti varčevalnim ukrepom, ki so "materialno in moralno prizadeli velik del upokojencev", svoje sporočilo vladi pa so prenesli s pomočjo megafona in transparentov.

Upokojenci so vlado pozvali, da sporne ukrepe odpravi, sindikat pa je pozval upokojence, da se včlanijo v sindikat, saj naj bi bilo v teh časih še posebej pomembno, da so upokojenci sindikalno organizirani.

Sekretar sindikata Miloš Mikolič je dejal, da je bila "z zakonom za uravnoteženje javnih financ upokojencem storjena huda krivica, saj jim je oblast odvzela že pridobljene pravice, temelječe na zakonih in posebnih predpisih". "Glavni problem so zlasti upokojenci, ki so plače prejemali zunaj Slovenije in so po revolucionarnem varčevalnem zakonu obsojeni na siromaštvo," je poudaril.

Upokojenci so opozorili na grob poseg v pokojnine. (Foto: Miro Majcen)

Prav tako vlado pozivajo, da odpravi določbo, ki omejuje pravico do letnega dodatka upokojencem, tistim s pokojnino nad 622 evrov pa ga celo jemlje. "Določba je neustavna, saj imajo pravico do dodatka vsi upokojenci," je dejal Mikolič.

Predsednik sindikata Glosa Doro Hvalica pa je izrazil nasprotovanje znižanju izjemnih pokojnin. "Napačno je, da vlada ne prenaša ljudi, ki jih ljudstvo spoštuje desetletja in desetletja," je opozoril.

Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič je novinarjem dejal, da vlada ni izbrala prave poti. "Delati bi morala tisto, kar zdaj delajo v večini evropskih držav: bolj bi morala obremeniti kapital, bogate. Vlada pa se je odločila za drugo pot. Tako je na primer znižala davek na dobiček pravnih oseb," je spomnil.

Navzoči na protestnem shodu so svoje nezadovoljstvo izrazili tudi z napisi, kot na primer: "Ves prihranek na račun upokojencev ne dosega ene patrije" in "Jemanje upokojencem je napaka, ki jo je možno zelo hitro odpraviti ali zelo dolgo obžalovati".

Zveza svobodnih sindikatov je julija že vložila na ustavno sodišče zahtevo za presojo ustavnosti dela varčevalnega zakona, ki omejuje pravico do letnega dodatka za upokojence in znižuje pokojnino določenim skupinam upravičencev. Pri varuhu človekovih pravic pa napovedujejo, da bodo zahtevo vložili do konca meseca.

Kaj se je spremenilo za upokojence?

Zakon za uravnoteženje javnih financ določa, da se pokojnine, za katere izplačilo zagotavlja država iz proračuna in ki ne temeljijo na vplačanih prispevkih, junija znižajo.

Med upokojenci, ki so se jim pokojnine znižale, je približno 8000 tistih, ki so del delovne dobe prebili v nekdanji SFRJ, približno 7500 je borcev NOB, skoraj 4000 je nekdanjih beguncev in internirancev ter 2700 nekdanjih vojaških zavarovancev. Nižje pokojnine je prejelo tudi 1600 nekdanjih delavcev organov za notranje zadeve in zavodov za prestajanje kazni zapora.

Zakon je določil tudi omejitve pri izplačilu letnega dodatka za upokojence, prejemniki pokojnine v višini nad 622 evrov pa do letnega dodatka niso upravičeni.

Pokojnine v višini do 933 evrov so se sicer znižale za največ 150 evrov, tiste do 1088,5 evra za največ 200 evrov, pokojnine  do 1244 evrov največ za 250 evrov, pokojnine do 1450 evrov največ za 300 evrov, pokojnine nad 1450 evrov pa največ za 350 evrov.

Upokojencem na pomoč tudi poslanci

Poslanski skupini SD in PS sta danes v DZ vložili predlog novele zakona za uravnoteženje javnih financ, s katerima želijo spremeniti 143. člena zakona, ki da nesorazmerno posega v pravice nekaterih skupin upokojencev. Novela predvideva vrnitev pravice do pokojnin iz proračuna in do letnega dodatka za upokojence.

Za vložitev novele namesto zahteve za ustavno presojo omenjenega člena varčevalnega zakona so se po besedah Janka Vebra odločili, ker je uveljavitev možna s 1. januarjem 2013, kdaj bo odločilo ustavno sodišče, pa ni mogoče predvideti.

Razlog za vložitev novele je po besedah poslanke Andreje Črnač Meglič v diskriminaciji upokojencev, ki jim delno ali celotno plačilo pokojnine zagotavlja proračun. Po besedah poslanke gre v tem primeru za kršenje 14. člena ustave, saj ureditev izvzema kar šest kategorij upravičencev do pokojnine iz proračuna. Kot je dejala poslanka SD, ta ukrep izstopa tudi zaradi svoje nesorazmernosti, saj tem upokojencem odvzema tudi 25 odstotkov ali več dohodkov.

Poslanka PS Alenka Bratušek pa je navedla, da je vloženih že 19 zahtev oziroma pobud za presojo ustavnosti zakona za uravnoteženje javnih financ, zato je ukrepanje nujno. Za vložitev novele so se po njenih besedah odločili tudi zaradi očitkov, da opozicija nič ne predlaga, ter groženj premierja Janeza Janše in nekaterih ministrov, da bo še slabše.

SDS, SLS in NSi stopile v bran zakonu za uravnoteženje javnih financ

Z zakonom za uravnoteženje javnih financ nikogar ne spravlja v neenakopraven položaj, je dejal poslanec SDS Andrej Šircelj. Ker je že sam zakon z določbami, ki daje nekaterim več denarja za manj dela, dal privilegije določenim skupinam oseb, so nekatere danes izrečene navedbe opozicije nepravilne in tudi neutemeljene. Večina ljudi v državi po njegovem mnenju razume, da je treba znižati javno porabo in da enostavno ne moremo živeti na račun prihodnjih generacij s tem, če se država dodatno zadolžuje. Se pa strinja, da vnesejo v zakon morebitne popravke.

V NSi čakajo na analizo oziroma poročilo ministra za delo Andreja Vizjaka, iz katerega bo razvidno, kaj ni bilo v skladu z zakonom za uravnoteženje javnih financ oz. kje so bile storjene morebitne krivice. "Če so krivice bile storjene, moramo le-te popraviti," so pojasnili. Po njihovem mnenju pa sicer prve ocene kažejo, da so najbolj glasni tisti upokojenci, ki so imeli privilegirane pokojnine.

Predlogu novele varčevalnega zakona po besedah poslanca SLS Romana Žvegliča "ne moremo reči drugače kot poceni politična demagogija". Spet samo nasprotovanje in nobenega predloga za drugačno rešitev, je dejal. Proteste proti zniževanju posebnih pokojnin je označil za norčevanje iz 344.000 upokojencev, katerih velika večina za polno delovno dobo prejema manj kot 600 evrov pokojnine. Danes pa so po njegovih besedah protestirali tudi taki, ki so na protestu kazali izpiske za 1200 evrov pokojnine po novem.

Erjavec pričakuje dogovor znotraj koalicije

Predsednik DeSUS Karl Erjavec pravi, da ne pozna vsebine opozicijske novele. Po njegovih besedah je pomembno, da v koaliciji pogledajo ukrepe in morebitne napake pri nižanju pokojnin, torej pri 26.000 upokojencih. Računa, da bodo v koaliciji našli rešitev, ki bo ustrezna za DeSUS, če pa tega dogovora v koaliciji ne bo, bodo pregledali predlog novele SD in PS.

Po današnjem zasedanju izvršnega sveta stranke pa je Erjavec izrazil pričakovanje, da delu upokojencev od dobrih 26.000, ki jih je zakon za uravnoteženje javnih financ prizadel z znižanjem pokojnin, pokojnine ostanejo nespremenjene. Sem spadajo tisti borci, ki so se v NOB dejansko borili, tistim delavcem, ki so delali v Sloveniji, sedež njihovega podjetja pa je bil v republikah nekdanje SFR Jugoslavije ter nekaterim žrtvam vojnega nasilja. Za zdaj število teh upokojencev še ni znano, prav tako pa tudi ne, kaj bi to pomenilo za državni proračun.

Hkrati pa Erjavec vztraja, da mora koalicija vprašanje upokojencev znova odpreti. "Glejte, ko se je ta zakon usklajeval, minister ni povedal, da se bo dotaknil tudi tistih delavcev, ki so delali v Sloveniji pri podjetjih, ki so imela sedež zunaj Slovenije. O tem smo pač izvedeli pozneje, ko so bile izdane odločbe. Pričakovali smo, da bodo varčevalnih ukrepov deležni tisti upokojenci, ki pokojnine dobivajo iz proračuna, hkrati pa je njihova pokojnina precej višja od običajne pokojnine," je dejal.

V poslanski skupini Državljanske liste menijo, da so potrebni določeni popravki pri pokojninah. O podpori rešitvam, ki sta jih v predlog novele zapisali poslanski skupini SD in PS, pa se bodo še odločali.

Vizjak: Ta novela bi bila krivična

(Foto: SDS)

Po oceni ministra Vizjaka bi bila novela zakona za uravnoteženje javnih financ krivična do vseh drugih kategorij prebivalstva, recimo javnih uslužbencev, družin, študentov in še koga, ki so prevzeli del bremena krize. Če bi izvzeli celotno upokojensko populacijo, bi vnesli nesorazmernost, ocenjuje Vizjak in dodaja, da je kompromisne rešitve treba iskati v luči neke sorazmernosti. "Zavedam se, da je ta rešitev v zakonu za uravnoteženje javnih financ povzročila precej revolta in tudi odprla nekatera dodatna vprašanja. Mi seveda preučujemo tudi nekatere dodatne predloge, kako bi lahko to problematiko rešili, in ta iniciativa oz. vložen zakon bo gotovo priložnost, da kakšno stvar tudi popravimo," je dejal. Je pa ta predlog priložnost, da se še enkrat preuči učinke zakona in morebiti najde kakšno boljšo rešitev.