'Josipović se lahko zahvali Ruplu'

Hrvaški predsednik Stipe Mesić je zadnji politik na Hrvaškem, ki jemlje zavezništvo med Slovenijo in Hrvaško kot samoumevno, meni hrvaški politični analitik Davor Gjenero. Po njegovem mnenju v hrvaški politiki z njegovim odhodom takšnih akterjev ni več.

Kot je dejal Gjenero, hrvaška premierka Jadranka Kosor, ki je svojo politično kariero začela leta 1995, nima političnih izkušenj iz 80. let prejšnjega stoletja, ko je bil položaj Hrvaške in Slovenije znotraj Jugoslavije definiran kot nujno zavezništvo.

Kosorjeva prav tako nima političnih izkušenj iz zgodnjih 90. let, njene izkušnje pa se začnejo v letih, ko je že prevladal Tuđmanov politični izolacionizem in so odnosi med sosednjima državama padli na bistveno nižjo raven, je poudaril Gjenero v predavanju, ki ga je v Ljubljani pripravilo Slovensko društvo za mednarodne odnose.

Zavezništvo tudi za Josipovića ni samoumevno

Tovrstnih izkušenj nima niti novi hrvaški predsednik Ivo Josipović, za katerega se po Gjenerovih besedah v Sloveniji poskuša ustvariti vtis, da gre za ugodno spremembo. Vendar pa zavezništvo med Slovenijo in Hrvaško za Josipovića ni samoumevno.

Gjenero je sicer dejal, da se lahko Josipović za to, da je bil izvoljen za hrvaškega predsednika, na nek način zahvali nekdanjemu slovenskemu zunanjemu ministru Dimitriju Ruplu in slovenski diplomaciji. Slovenija namreč ni podprla njegove kandidature za sodnika Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC). Josipović je tako na lastni koži doživel, da zavezništvo med državama ni več samoumevno, kar bo imelo po Gjenerovem mnenju hude posledice.

Hrvaški analitik poudarja, da se v trenutku, ko se zavezništvo ne jemlje več kot nekaj samoumevnega, bistveno spreminjajo tudi odnosi v razumevanju določenih sporočil. Kot primer je navedel izjavo slovenskega predsednika Danila Türka v času slovenske blokade hrvaških pogajanj z EU, da naj se državi med seboj bolj spoštujeta. Po Gjenerovih besedah je bilo to sporočilo tistim, ki so imeli zavezništvo med državama za samoumevno, povsem jasno: "Hrvaška naj prizna svojo podrejeno pozicijo do Slovenije in naj spoštuje dejstvo, da lahko Slovenija na ta način pogojuje njen napredek v EU."

Besede o dobrososedstvu nimajo več teže

Kot poudarja Gjenero, je bilo to sporočilo za hrvaškega predsednika Mesića žaljivo, zato je na ta račun izrekel tudi kakšno pikro. Premierka Kosorjeva ga je po drugi strani vzela kot sporočilo brez vsebine in ga je začela ponavljati, meni analitik. "Zdaj besede o medsebojnem spoštovanju in dobrososedstvu nimajo več nikakršne teže in vsebine in to je bistvena sprememba v medsebojnih odnosih," je poudaril. Josipović pa bo po njegovem v tem še bolj spreten kot Kosorjeva.

Dejstvo, da zavezništvo med Slovenijo in Hrvaško ni več samoumevno, bo po Gjenerovih besedah vplivalo tudi na odnose obeh držav s sosedami. Če bi bili zaveznici, bi lahko do držav, do katerih imata podobne interese, nastopali skupaj. Pri tem je Gjenero izpostavil Italijo in odprta vprašanja s to državo.

Gjenero nadaljuje, da se Hrvaška poleg tega vse bolj naslanja na Dunaj, medtem ko Slovenija igra zelo nevarno politično igro z Avstrijo in s tem še dodatno krepi zavezništvo med Zagrebom in Dunajem. Na Zahodnem Balkanu Slovenija na nek način podpira poskus Beograda, da bi se v tej regiji ustvarili določeni asimetrični odnosi, Zagreb pa za zdaj vodi predvsem politiko vzpostavitve trdne meje med Hrvaško in BiH, predvsem v smislu neprehajanja krize iz BiH na Hrvaško, je še dejal Gjenero.