Kaj bo s fakultetami? Študijske programe ukinjajo, profesorji bežijo v tujino

Varčevalni ukrepi v šolstvu že zahtevajo svoj davek. Država bo ljubljanski univerzi vzela 25, mariborski pa 10 milijonov evrov. Na univerzah opozarjajo, da je stanje slabo, da bodo ukinjali študijske programe, da bo manj študentov, da bodo morali odpuščati profesorje.

Podporniki novele zakona o visokem šolstvu, ki je bila danes v prvem branju v državnem zboru, sicer poudarjajo, da so spremembe nujne. S tem se strinjajo tudi predstavniki visokošolske skupnosti, a so prepričani, da za javno obravnavo predloga ni bilo dovolj časa.

V današnji razpravi so se mnenja poslancev najbolj kresala glede sestave sveta Nacionalne agencije za kakovost v visokem šolstvu in prihodu tujih univerz v slovenski prostor. Opozicijski poslanci so prepričani, da bi morala omenjena agencija za kakovost ostati neodvisna od politike. Janko Veber (SD) zato ministra sprašuje, zakaj rektorski konferenci in drugim organizacijam ne omogoči, da sami imenujejo svoje predstavnike v svet agencije, ampak jih mora imenovati vlada.

Minister za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Žiga Turk je zatrdil, da bo oseba, ki jo bodo organizacije predlagale, prišla v svet agencije. Po mnenju Janje Napast (SDS) pa bo vlada s spremembo sestave sveta lahko imenovala več strokovno usposobljenih članov.

Oster pa je bil Roman Jakič iz Pozitivne Slovenije. Ministru je očital, da "sedi na privatnem drevesu in gleda hiranje javnega, za prijatelje in strankarske tovariše v zasebnih fakultetah pa da mu nikoli ne zmanjka denarja."

Turk trdi, da nima nobene povezave z nobeno zasebno visokošolsko ustanovo. Zavrača tudi očitke, da se sredstva od javnih pretakajo v zasebne zavode. Kot poudarja, so vse obravnavali z enakimi merili ter obdržali enako razmerje financiranja med javnimi in zasebnimi zavodi s koncesijo.

Novela zakona o visokem šolstvu med drugim podaljšuje roke za podaljšanje akreditacij visokošolskih zavodov ter spreminja sestavo in način imenovanja sveta Nacionalne agencije RS za kakovost v visokem šolstvu. Novelo že od začetka spremljajo očitki, saj predstavniki visokošolske skupnosti trdijo, da trenutni predlog novele nima njihovega soglasja.

Profesorji bežijo v tujino

Še bolj resne pa so težave z zagotavljanjem kakovosti študija. Rektor mariborske univerze Danijel Rebolj je v oddaji 24UR ZVEČER dejal, da se kljub nižjim sredstvom trudijo, da ne bi zarezali v kakovost, vsaj ne pregloboko. Kako bodo primanjkljaj pokrili, zdaj še ne vedo, bodo pa poskušali izrabiti rezerve, ki so na voljo. Rektor je poudaril, da te rezerve niso iz istih virov. Dejal je, da projektnega oz. dejanskega denarja ne morejo porabiti za študijske programe. Dodal je, da so za naslednje leto predvideli pet študijskih programov manj, za leto 2014 pa bodo morali število programov še zmanjšati. "Težko je napovedati, kaj bo v prihodnjem letu, kaj šele v letu 2014," je še dejal.

Glede manjšanja števila profesorjev pa je dejal, da predvsem mlajši že odhajajo, in sicer v Gradec, kjer so tri univerze. Bojijo pa se, da bo odšlo še več profesorjev. Poudaril je še, da bodo naredili vse, da šolnin ne bo treba uvesti, saj so namreč javna univerza. Opozoril je, da ne morejo pristati na reze, ki jih vlada predvideva v prihodnjem letu.

"Iz dobre bo nastala le povprečna univerza"

Miha Juhart, prorektor ljubljanske univerze, pa je za 24UR ZVEČER povedal, da že letos nimajo dovolj sredstev s strani ministrstva. Že zdaj mora ljubljanska univerza prispevati 14 milijonov evrov iz tržne in drugih dejavnosti, a to se prorektorju ne zdi dopustno. Opozoril je, da univerza dodatnih rezov ne bi več prenesla. Meni tudi, da samo s tem, ko bi zmanjšali sredstva in posledično število študentov, ne bi zvišali kakovosti na univerzi. "Rad bi poudaril, da je zmotno mišljenje, da samo zmanjševanje števila študentov pomeni tudi sorazmerno manjšo potrebo pri sredstvih," je dejal.

Poudaril je še, da je najbolj zaskrbljujoče to, da zmanjkuje denarja za materialne stroške, tam, kjer je treba voditi raziskave. Če bodo morali zapreti laboratorije, se lahko zgodi, da univerza pade na svetovni lestvici in iz dobre postane le povprečna univerza, je pojasnil. Dodal je še, da jim upanje daje to, da se minister Žiga Turk z njimi strinja, upanje pa zmanjšuje to, da se ostali pristojni ministri z njimi o tem nočejo niti pogovarjati.

Kako z razpoložljivimi sredstvi izpeljati dejavnosti

Včeraj so se sicer na ministrstvu za izobraževanje, znanost, kulturo in šport (MIZKŠ) srečali člani krizne koordinacije za področje izobraževanja, popoldne pa še člani krizne koordinacije za področje visokega šolstva in znanosti.

Cilj koordinacije je ugotoviti, kako z razpoložljivimi sredstvi, ki bodo na voljo v proračunu, izpeljati dejavnosti na področjih, ki jih zajema MIZKŠ, v približno enakem obsegu kot doslej. "Išče se več smeri, kako v letu 2013 shajati z razpoložljivimi sredstvi, ki so predvidena v proračunu," je namen koordinacij orisal minister Žiga Turk. "Na koordinacijah želimo proučiti vse možnosti, s katerimi bi kljub krčenju proračunskih sredstev zagotovili čim bolj neokrnjeno raven izobraževanja, znanosti in kulture."