Kako ravnati, ko udari Anon?

Slovenski del spletnih aktivistov, ki delujejo pod imenom Anonymous, zadnji teden izvaja različne napade na slovenske strežnike. Slovenski nacionalni center za posredovanje pri omrežnih incidentih (SI-CERT) je sporočil, da so aktivisti iz vladnega spletnega strežnika skopirali podatke o internih IP-naslovih, imenih zaposlenih in podatke o nekaterih certifikatih. Podatki ne omogočajo dostopa do sistema za izdajo certifikatov in ne omogočajo kraje certifikata.

Včeraj pa so se odvili napadi na nekatere slovenske spletne strani – zps.si, obcinaljutomer.si in probanka.info, ki se vse nahajajo pri istem ponudniku gostovanja. Do razobličenja (v angleškem jeziku defacement) spletne strani pride preko nepooblaščenega dostopa do strežnika. Tega omogoča ranljivost na strežniku ali nezaščiten dodatni modul (plugin), ki je običajno namenjen odlaganju slikovnega materiala. V večernih urah pa so bili izvedeni tudi napadi na spletna mesta slovenskih političnih strank.

SI-CERT je zato objavil priporočila za ponudnike internetnih storitev, ponudnike gostovanja spletnih strani in tarče napadov.

Ponudnikom gostovanja v primeru t. i. razobličenja ali vdora v strežniški sistem svetujejo shranjevanje dnevniških datotek. Te omogočijo identifikacijo varnostne pomanjkljivosti, na podlagi katere je prišlo do vdora ali nepooblaščenega nameščanja spletne strani.

Začasen ukrep je lahko tudi omejitev pravic na datotečnem sistemu, tako da je za mape in datoteke spletnega strežnika dovoljeno samo branje, ne pa tudi pisanje, so še sporočili predstavniki SI-CERT.

Internetnim ponudnikom medtem svetujejo spremljanje prometa v primeru napadov. Na usmerjevalnikih naj se beležijo podatki o izvornih naslovih, ki sodelujejo v napadih, so zapisali v sporočilu.

Vsem tarčam dosedanjih napadov – in tistim, ki jih skrbi možnost podobnega napada – pa svetujejo, da čim prej kontaktirajo svojega ponudnika gostovanja in se pozanimajo o možnih zaščitnih ukrepih.

Napadajo zaradi Acte

Na nekaterih napadenih straneh so aktivisti pustili vabilo na protestni shod proti sprejetju sporazuma Acta, ki bo 17. februarja v Ljubljani. Danes so se na to temo odzvali tudi v Državljanski listi Gregorja Viranta. Pravijo, da je predpogoj družbene blaginje spoštovanje ustvarjanja in znanja. To je možno le v okolju, v katerem so ustrezno zaščiteni rezultati obojega, poudarjajo.

"Sporazum za boj proti ponarejanju Acta podpisnice zavezuje k uveljavljanju širokega nabora ukrepov proti ponarejevalcem in potencialnim ponarejevalcem. Marsikatera upravičena zahteva Acte je že danes prisotna v naši zakonodaji. Po drugi strani pa so v njej tudi zahteve, ki nas skrbijo; le-te bi lahko okrnile človekove pravice, omejile prost pretok blaga in znanja ter zožile prostor pošteni konkurenci. Zato smo se v DLGV odločili, da Acte brez predhodne javne razprave, ki bo omogočila poglobljen premislek o vseh njenih posledicah, ne bomo ratificirali," so še zapisali v Listi Virant.

Največja koalicijska stranka SDS je na spletnem družbenem omrežju Twitter zapisala, da bo nova vlada Acto verjetno proučila in se odločila, ali ga zamrzne tako kot Češka ali Poljska. Poudarili so, da so do omenjene odločitve vlade napadi nanjo nesmiselni. Obenem v SDS dodajajo, da je mednarodni sporazum za boj proti ponarejanju (Acta) podpisala še vlada Boruta Pahorja v nenavadni tajnosti, poslanec SDS Branko Grims pa je to dejanje obsodil javno v DZ še isti dan.

In za konec še mnenje novega gospodarskega ministra Radovana Žerjava, ki pravi, da je treba v javni razpravi prisluhniti stroki in tudi kritikom ter se nato odločiti. "Sporazum bo morebiti ad acta, če ga bo Slovenija ratificirala. Kot veste, ga Slovenija ni ratificirala in torej ni ad acta. Potekala bo razprava, kot vem, bo tudi javna razprava v državnem zboru. Potrebno je prisluhniti stroki in posameznikom, ki so proti njej, in se ne nazadnje tudi odločiti," je dejal ob primopredaji poslov na ministrstvu za gospodarstvo. Ob tem je dodal, da se bo pravzaprav morala odločiti celotna EU, saj bo poleg nacionalnih parlamentov o ratifikaciji odločal tudi Evropski parlament.