Za kopalce na Bledu odslej brezplačna, jezeru in okolju prijazna sončna krema

Kot smo pisali februarja letos, so bili številni obiskovalci slovenskega turističnega bisera takrat priča zaskrbljujočemu prizoru – rdečkasto obarvani gladini Blejskega jezera.

Domačini pravijo, da gre za običajen pojav. Stroka pa meni, da dokler je v jezeru ena sama cianobakterija, je to znak, da je jezero onesnaženo z organskimi odpadki, ki jih tja prinaša človek.

Čeprav je ekološko stanje jezera na podlagi strokovnih kriterijev med zmernim in dobrim, pa v zadnjih desetih letih strokovnjaki opozarjajo na poslabšanje. "Ubogo jezero je z vseh strani prizadeto," je takrat povedala Špela Remec Rekar, ki že vrsto let nadzira kakovost Blejskega jezera. 

Kakšno je stanje danes?

Ob začetku kopalne sezone so na Arsu priporočili nekaj naravi prijaznih dejanj kopalcev. Poročila namreč kažejo, da sta obali Blejskega in Bohinjskega jezera vedno bolj obremenjeni s turisti in kopalci.

Analize živalskih in rastlinskih vrst namreč opozarjajo, da tudi kopalci znatno prispevajo k spremembam biološkega stanja jezer. "Vidimo, da je stanje rastlin kot živali v priobalnem delu Blejskega jezera vsaj za razred slabše, kot je bilo," opozarjajo na Arsu. Tudi ob Bohinjskem jezeru imamo območje, kjer vzorčimo živali, najslabše ocene so tam, kjer je uradno kopalno območje.

Kopalci namreč že pri vstopu mehansko poškodujejo mikrohabitate, ki so zelo pomembni za ohranjanje rastlin in živali, ki ima veliko vlogo za vzdrževanje stanja jezera ter ohranja dobro stanje celotnega ekosistema jezera.

Kopalcem priporočajo, da se kopajo le tam, kjer je to dovoljeno in določeno, da pri tem ne poškodujejo rastja. Prav tako jih svarijo, da svojih potreb ne opravljajo v vodi, človeški izločki namreč lahko vsebujejo patogene bakterije in porušijo ravnovesje. Prav tako naj kopalci ne hranijo živali in naj ob odhodu za seboj odnesejo vse odpadke.

Brezplačna, jezeru neškodljiva, sončna krema za kopalce

Blejsko jezero je zaradi krajše kopalne sezone sicer nekoliko manj obremenjeno. A kopalci vnašajo v jezero tudi nevarne kemijske snovi, to so sredstva, ki so dodana zaščitnim filtrom v sončnih kremah. Meritve ki so jih sicer spremljali sredi turistične sezone, niso pokazalie nadmejnih koncentracij tovrstnih snovi v vodah. Na Blejskem jezeru bodo letos uvedli novost in sicer bodo kopalci na Grajskem kopališču lahko dobili brezplačno kremo za sončenje na veganski osnovi, ki naj ne bi vsebovala snovi, ki škodujejo jezeru. Krema bo na voljo v posebnih dozirnikih, zaščitni faktor pa bo 25.

V Sloveniji odlične kopalne vode

V poletni vročini se številna mesta ob slovenskih rekah, jezerih, morju, pa tudi ribnikih in gramoznicah spremenijo v priložnostna kopališča. Kopanje pa ni varno povsod. Tako imenovana 'divja kopališča' so brez upravljavcev in reševalcev iz vode, ki skrbijo za varnost in nudijo prvo pomoč, zato se tam kopamo na lastno odgovornost, dvomljiva pa je tudi kakovost vode.

Na slovenskih rekah, jezerih in morju je kopanju namenjenih 48 odsekov kopalnih voda, na katerih se že sicer običajno kopalci zbirajo v večjem številu in ustrezajo zakonsko določenim kriterijem za določitev naravnih kopalnih voda. Na teh odsekih se spremlja tudi kakovost vode vsake 14 dni v času kopalne sezone.

Vzorčenje kopalne vode in analize izvaja Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano, ki ob vzorčenju opravi terenske meritve ter organoleptično oceni prisotnost vidnih nečistoč, površinsko aktivnih snovi, mineralnih olj, fenolov in pojava cvetenja. V odvzetih vzorcih vode v mikrobiološkem laboratoriju se ugotavlja prisotnost dveh bakterij, ki sta pokazatelja morebitnega fekalnega onesnaženja (Escherichia coli, intestinalni enterokoki), ustreznost posameznega vzorca vode pa je ocenjena glede na priporočila Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

Kopalne vode so določene tam, kjer se ljudje tradicionalno kopajo. V Sloveniji imamo  torej 48 določenih kopalnih voda in po tem sodimo v sam vrh EU. Naravnih kopališč v Sloveniji je 18, 15 na morju, tri so določene na Blejskem jezeru. Na naravnih kopališčih imamo upravljalca in reševalce iz vode, ki skrbijo za varnost.

Na kopalnih območjih, ki so določena na rekah, dva na Bohinjskem jezeru in dva na Blejskem, sedem pa jih je na morju, ni reševalcev in tam se kopamo na lastno odgovornost. Na morju se lahko tako oddaljimo do 150 metrov od obale, na jezeru do 100 metrov na rekah 30 metrov.

Slabih kopalnih voda ne beležijo

Slovenija, kot so pojasnili na Arsu, izvaja reden monitoring kakovosti kopalnih voda. Pri nas so kopalne voda že vrsto let ustrezne, kar pomeni, da slabih kopalnih voda ne beležijo, kar je uspelo le malo državam.

Kot so pojasnili, je pri nas je velik delež kopalnih voda odličen, lani so zabeležili več kot 80 odstotkov odličnih kopalnih voda, pri tem so vse kopalne vode na morju že vrsto let odlične. Tudi letošnji prvi rezultati potrjujejo odličnost naših kopalnih voda, ki kažejo, da so bakterije prisotne v majhni meri, še dodajajo. 

Odlične kopalne vode so navadno določene v zgornjem delu Soče, Krke, mestoma na Kolpi, vse morske kopalne vode, Bohinjsko jezero in Blejsko jezero, odlične kakovosti je tudi Šobčev bajer.

Tudi hrvaška in grška obala se lahko ponašata večinoma z odličnimi kopalnimi vodami, medtem ko ima naša soseda Italija nekaj težav s kakovostjo kopalnih voda, so še dodali na Arsu.