Šarec: Če v parlamentu ne bo dovolj glasov, bo vlada pač padla

V izjavi za javnost je Luka Mesec povedal, da "vlada izsiljenega postopka privatizacije ni skušala zaustaviti. Niti enkrat ni Marjan Šarec kot premier sklical vlade kot skupščine SDH, da bi posegel v prodajne postopke, ki so bili izsiljeni s strani Evropske komisije." Mesec je bil ob tem kritičen do vladne neodzivnosti pri prodaji Abanke. 

Po njegovih besedah stranka tudi ocenjuje, da vlada "vleče v desno". Med drugim na to namiguje tudi predlog nove davčne reforme.

V stranki so po besedah njenega glavnega koordinatorja tako z vlado nezadovoljni. Kot je povedal, so izrazili so željo, da izpeljejo štiri projekte, ki so bili določeni v koalicijskem sporazumu, a se niti eden od štirih projektov ni udejanil. "Konkretno so to sprememba člena zakona o zdravstveni dejavnosti, s katerim želimo onemogočiti privatizacijo zdravstva od znotraj, uskladitev minimalne študentske urne postavke z minimalno plačo, ureditev nepremičninskega posredovanja ter prenos stanovanj DUTB na Stanovanjski sklad RS," je naštel.

"Nemudoma bom organom stranke Levica bom dal predlog o odločanju o smiselnosti sodelovanja stranke Levica v vladi," je povedal Mesec. Svet stranke bo o tem odločal julija.

Šarec: Prodaje ali neprodaje Abanke v sporazumu ni bilo 

Levica premierju Šarcu očita, da je bila vlada neodzivna pri prodaje Abanke. Prav tako se po njihovi oceni niti eden od štirih projektov, opredeljenih v sporazumu o sodelovanju, dva tedna po sestanku s premierjem ne odvija tako, kot so se dogovorili. Zato bo o nadaljnjem sodelovanju z vlado julija odločal svet stranke. Vse očitke je Šarec danes odločno zavrnil. 

"Prodaje ali neprodaje Abanke v sporazumu ni bilo. Ne držijo trditve, da sem bil popolnoma neaktiven, daleč od medijev sem preučil vse možnosti in pridobil pravna mnenja," pa je Šarec ob robu vrha EU odgovoril na kritike glede nedejavnosti v povezavi s prodajo bank.

Izpostavil je tudi, da sam ni pretirano vesel glede tega, kar se je v preteklosti dogajalo z bankami, a valjenje krivde nanj, kako ni ničesar naredil, se mu zdi po petih letih neodgovorno. 

"Če v parlamentu ne bo dovolj glasov, bo vlada pač padla, druge opcije ni," je odgovoril na vprašanje, kaj nezadovoljstvo Levice z delom vlade pomeni za manjšinsko vlado. "Če bo volja po nadaljnjem sodelovanju, bomo sodelovali, če ne, bo pač kaj drugega odprto," je še dejal Šarec.

Ob tem je Šarec poudaril, da so po sestanku z Levico o omenjenih štirih projektih ministrstvom dali jasne usmeritve, kar po njegovih besedah podpirajo tudi pisni dokumenti oziroma elektronska pošta.

"Ni prvič, da se Levica pritožuje nad kakšno zadevo," je dejal. Spomnil je, da so Levici ponudili delo v vladi. Ko imaš funkcijo in moraš dejansko delati v praski, pa so zadeve nekoliko drugačne, je bil še kritičen Šarec.

Kako bo zadnje nezadovoljstvo Levice vplivalo na glasovanje stranke o interpelaciji zoper ministra za obrambo Karla Erjavca, ki ga čaka v petek, Šarec ne ve. Glede na sporazum naj bi se interpelacijam izogibali, zato ne pričakuje, da bi jo Levica podprla. "Seveda pa je vprašanje, kdo je na potezi in od koga je kaj odvisno," je dodal.

Na vprašanje, ali ima Erjavec njegovo podporo, pa je premier odvrnil: "Ni odvisno od moje podpore, odgovarjal bo pred parlamentom."

Iz koalicijskih vrst pozivi k dialogu

Vodja poslanske skupine LMŠ Brane Golubović je medtem napovedal, da bodo poslance te stranke povabili na razgovor in skušali zgladiti nesoglasja. Opomnil je tudi, da je o nezadovoljstvu Levice z delom vlade izvedel iz medijev. "Nek resen, kredibilen partner pride do tebe in ti pove, s čim se ne strinja, šele potem se obrne na medije," je opozoril Golubović. 

V SD se na napoved Levice niso posebej odzivali. Je pa vodja poslanske skupine Matjaž Han že pred tem tudi sam izrazil obžalovanje zaradi prodaje Abanke. Kot je dejal v izjavi za medije v DZ, bo verjetno težje, če država ne bo imela lastne industrije in lastnih virov. Dodal pa je, da bodo za obstoj vlade pomembni tudi drugi projekti, denimo proračun.

"Vlada je manjšinska. Zagotovo potrebuje partnerje pri sprejemanjih določenih zakonov," je poudaril vodja poslanske skupine DeSUS. Če bi se Levica dejansko razšla s koalicijo, bi bilo treba iskati neko novo, drugo rešitev, je povedal Jurša. Ocenil pa je, da prekinitev sodelovanje vendarle ni realna možnost, ampak gre bolj za iskanje pozornosti.

Znesek prodaje Abanke se vrti okoli pol milijarde evrov

Oba interesenta v ciljni ravnini prodaje, Nova KBM in madžarska banka OTP, sta ponujala med 450 in 500 milijoni evrov. Po naših podatkih se končni znesek vrti okoli pol milijarde evrov, kar je tako nad pričakovanji kot tudi cenitvami.

Predsednica nadzornega sveta Slovenskega državnega holdinga (SDH) Karmen Dietner je v sredo dejala, da "če kupnini dodamo še vse terjatve, ki jih prodaja DUTB", upa, da bodo dosegli oziroma presegli državno pomoč. Sanacijski vložek je za Abanko v sedanji podobi - v njo sta se po državni intervenciji združili Abanka Vipa in Banka Celje - dosegel 781 milijonov evrov.

Dietnerjeva je zatrdila še, da država pri tem izbranemu kupcu ni dajala nobenih jamstev za morebitne negativne posledice tožb, povezanih s sanacijo banke.

Več bo tako po napovedih vodstva SDH znano po današnjem podpisu pogodbe o prodaji, ob tem pa bi lahko postale jasne tudi morebitne posledice za sodelovanje Levice z vladno koalicijo. Levica je namreč ostro nasprotovala prodaji tako Abanke kot tudi NLB, ki je bila posledica zavez Slovenije v zameno za odobreno državno pomoč obema bankama konec leta 2013.

Luka Mesec je v sredo poudaril, da je do po njihovem prepričanju za Slovenijo škodljive prodaje Abanke pripeljala neaktivnost vlade pod vodstvom Marjana Šarca na tem področju, čeprav je ta po njegovih besedah od lani jeseni obljubljala, da bo poskusila Abanko rešiti pred prodajo. Na vprašanje o morebitnih političnih posledicah pa je odgovoril le, da bo o tem več znano danes.