Kdo bo Kanglerjev naslednik? V igri je več imen ...

Zapuščina, ki jo za seboj v Mariboru pušča odhajajoči Franc Kangler, bo za njegovega naslednika predstavljala precej kislo jabolko.

Mesto ob Dravi se namreč za razliko od večine preostale Slovenije v krizi ne utaplja od leta 2008, ampak je polom doživelo že po osamosvojitvi s propadom industrijskih gigantov. Delovna mesta se niso nikoli vrnila, ko je prišla zadnja kriza, pa so se razmere še občutno poslabšale. Številni Mariborčani tako že dolga leta pravijo, da luči na koncu mariborskega predora še ni videti.

Če je leta 2006, ko je bil na mesto župana izvoljen prvič, za mnoge Mariborčane novo upanje pomenil Kangler, je danes situacija popolnoma drugačna. Mariborčane mu je namreč uspelo popolnoma združiti v odnosu do ene same teme. Politike, ki da je simbol korupcije, klientelizma in zatiranja ljudi.

Čeprav je Mariborčanom torej, kot vse kaže, uspelo osovraženega župana, ki sicer pravi, da je za njegove križe in težave kriva peščica, ki se želi polastiti njegovega stolčka, spodnesti, pa to seveda pomeni, da mesto potrebuje novega prvega moža.

Kdo je v razburkanih razmerah pravi, pa je veliko vprašanje. Trenutno se z njim ukvarjajo tudi mariborski izobraženci in poznavalci trenutnega duha v mestu, ki pravijo, da ne glede na to, da je Kanglerjeva opozicija glasna, pravzaprav skoraj nihče od znanih mariborskih političnih obrazov nima prave možnosti za uspeh. Če bi mu že uspelo na volitvah, namreč ne bi uspel združiti mesta, ampak bi se spet vnel politični boj med "našimi" in "vašimi".

Novi župan bi tako moral biti sposoben novega družbenega sporazuma in združevanja ljudi ne glede na njihovo politično pripadnost. Ukvarjanje s preteklostjo pa ni smiselno, saj so dejstva že dolgo znana, mariborski mestni proračun se že vse od leta 2010 utaplja v rdečih številkah.

Politika bo na volitvah težko konkurirala 'neodvisnim' kandidatom

Predvsem pa bo župan po Kanglerju, katerega samovoljni način so Mariborčani namesto županovanje poimenovali vladanje, v Kanglerju pa so videli mestnega šerifa, moral ljudem znati dati občutek, da jih posluša in upošteva njihovo mnenje.

V Mariboru se medtem neuradno že govori o nekaterih imenih, ki bi se lahko zavihtela na župansko mesto, kar javno pa je kandidaturo že napovedal sociolog in filozof Teodor Lorenčič, ki sicer meni, da bodo njegovi protikandidati najbrž predvsem nepolitiki. "Če želi politika sploh konkurirati, bo morala znotraj sebe najti nove ljudi. Razpoloženje je jasno. Gibanje se ne bo nehalo, zahteve bodo še prihajale, politika jih mora upoštevati," pravi. In dodaja, da je sedanje dogajanje za mesto kvečjemu dobro in pomeni novi zagon.

"V Mariboru ne vlada duh ulice, ampak se je izpostavila civilna družba. Pričakujem, da se bo v politiko zdaj aktivno vključilo več ljudi in intelektualcev, ki vidijo novo upanje. Veliko ljudi se je namreč v zadnjih letih iz politike umaknilo prav zaradi laži, nepotizma, klientelizma in kraje. Če pogledate prvo Demosovo vlado, začetke države. Imeli smo veliko zanimivih ljudi v politiki, a se je s časom večina, najbrž zaradi moralno-etičnih razlogov, umaknila. Zdaj se družba znova prebuja. Morali bi biti srečni, da ljudje niso otopeli," zaključuje Lorenčič.

Po poročanju oddaje 24UR ima apetite po vodenju mesta neuradno kar nekaj ljudi, omenjajo se najmanj štiri imena. Prvi je poslanec SD Matjaž Frangež, ki je sicer danes dejal, da o tem ne razmišlja, če pa ga bo stranka postavila za kandidata, pa bo kandidaturo sprejel. Že nekaj časa so vse glasnejša namigovanja, da bi na čelo mesta stopil nekdo iz vrst SDS, najverjetnejši je podžupan Tomaž Kancler, omenjata pa se še nekdanji rektor Univerze v Mariboru Ivan Rozman in direktor mariborske zavarovalnice Drago Cotar.

Iščemo kriznega menedžerja

Sociolog Andrej Fištravec, tudi eden od podpisnikov poziva Kanglerju naj odstopi, pa pravi, da Maribor potrebuje predvsem kriznega menedžerja, pri čemer je povsem vseeno, ali bo izšel iz politične ali kakšne druge sfere.

"V Mariboru je brezposelnost višja kot v drugih slovenskih krajih, imamo nižji BDP, ob tem pa prazen mestni proračun. Občina je nelikvidna, ker niti za eno leto ne more zagotoviti sredstev, ne more izvajati niti projektov, ki so sofinancirani z evropskim denarjem," našteva in pravi, da v Mariboru tako civilna družba kot politika pospešeno iščeta ljudi, ki bi bili zapleteni županski nalogi kos, bi jo bili pripravljeni sprejeti in ki bi seveda tudi uživali zadostno podporo.