Vlada mora pred četrtkom v DZ predložiti predlog načina reševanja mejnega spora s Hrvaško. (Foto: Mateja Klavs)

Predsednik državnega zbora Pavel Gantar je po maratonski izredni seji povedal, da so glede umika slovenskih zadržkov v hrvaških pogajanjih z EU med drugim sprejeli sklep, v katerem vladi nalagajo, naj do 1. oktobra državnemu zboru predloži v potrditev pobudo za sklenitev sporazuma med Slovenijo in Hrvaško o načinu reševanja spora o meji.

Kot je poudaril Gantar, je ta sklep "močan in zavezujoč za vlado". V praksi to pomeni, da je v tem času, torej do četrtka, pričakovati še eno izredno sejo.

Poslanci so na seji, ki je potekala za zaprtimi vrati in je trajala do približno 1.30, sprejeli še sklep, v katerem ugotavljajo, da se je DZ seznanil s pogajalskimi stališči Slovenije do pogajalskih poglavij v pristopnih pogajanjih Hrvaške z EU in z mnenjem pristojnega delovnega telesa.

'Pogajanja se lahko nadaljujejo'

Po besedah Franca Jurija (Zares) danes sprejeta sklepa DZ pomenita, da se pristopna pogajanja Hrvaške z EU tako lahko nadaljujejo, vzporedno pa se nadaljujejo tudi pogajanja o arbitražnem sporazumu. "O sporazumu bomo razpravljali še v prihodnjih dneh," je dodal.

Opozicija po besedah Gantarja sicer večinsko ni glasovala za sklepa, ker amandma, ki so ga SDS, SLS in SNS v ponedeljek zvečer med sejo DZ vložile h gradivu vlade, ni bil sprejet.

(Foto: Damjan Žibert)

Različne ocene o delovanju vlade

Poslanci naj bi na izredni seji tako govorili predvsem o predlogu arbitražnega sporazuma o načinu reševanja slovensko-hrvaške meje. Gantar je še povedal, da so se na seji pokazale razlike v ocenjevanju tega, kar je vlada storila. "Opozicija je bila kritična, medtem ko je koalicija delo vlade podpirala," je pojasnil. "Šlo je za bolj klasično razpravo, ki pa morda ni bila toliko ognjevita, ker se ni odvijala pred kamerami," je še ocenil predsednik DZ.

Izredna seja DZ se je za zaprtimi vrati začela v ponedeljek ob 15. uri, po šestih urah razprave pa so jo prekinili, ker so poslanske skupine SDS, SLS in SNS vložile amandma h gradivu vlade. Amandma je nato obravnaval na zaprti seji parlamentarni odbor za zadeve Evropske unije. Po koncu dvourne seje odbora se je izredna seja DZ nadaljevala in po dobrih dveh urah končala davi ob 1.30.

Juri je ob tem amandma opozicije po seji DZ označil za "poskus zavlačevanja". Dejal je še, da je opozicija najprej kritično nastopila do blokade hrvaških pristopnih pogajanj, nato pa do deblokade, sama pa glede tega nima jasnega stališča.

Predsednik SLS Radovan Žerjav po končani seji ni bil zadovoljen. "Pravzaprav nismo izvedeli ničesar novega, tako da se kaos, ki je nastal, preprosto nadaljuje," je dejal. "Menimo, da je postopek, kar zadeva aktivnosti glede referenduma, pravilen in mi bomo s tem nadaljevali," je dodal. Menil je tudi, da danes sprejeta sklepa ne bosta imela nobene politične teže.

Kršitev mednarodnega prava?

Hrvaški strokovnjak za mednarodno pravo Davor Vidas je ocenil, da je teritorialno povezovanje Slovenije z odprtim morjem, ne glede, ali gre za "izhod", "stik" ali "spoj", lahko neposredna kršitev mednarodnega prava ali pa pomeni, da bi se Hrvaška odpovedala delu svojega teritorialnega morja, ki ji pripada po mednarodnem pravu.

Vidas se je s tem odzval na ponedeljkove izjave premiera Boruta Pahorja, ki je dejal, da je za Slovenijo "morje sveto". Hrvaški strokovnjak je pojasnil, da ima Slovenija pravico dostopa do odprtega morja, nima pa teritorialnega dostopa, ki ga po mednarodnem pravu lahko uresniči na podlagi teritorialnega morja, ki ne more presegati 12 navtičnih milj. Kot je dodal, bi bilo od slovenskih teritorialnih voda do odprtega morja še vedno več kot 12 navtičnih milj, tudi če bi celotni Piranski zaliv pripadel Sloveniji.

"Hrvaška in Slovenija morata še urediti sporno vprašanje meje na morju, ki ima izhodišče v Piranskem zalivu, sicer pa to ni v kavzalni povezavi s slovenskim dostopom do odprtega morja. Morebitno dodatno ureditev omenjenega vprašanja je treba poiskati ločeno, ni je pa možno uveljaviti v celoti brez sodelovanja Italije," je prepričan Vidas.

Opozoril je še, da državi ne bi dosegli celotne rešitve dostopa slovenskih ladij do odprtega morja niti v primeru, da bi del hrvaškega teritorialnega morja postal odprto morje ali kondominij. Kot je pojasnil, le vhodna smer omenjenega pristopa pelje skozi hrvaško teritorialno morje, medtem ko je izhod na odprto morje "z druge strani osimske meje, skozi teritorialno morje Italije".