Karl Erjavec menda spet razmišlja, da bi, če bi predsednik vlade Miro Cerar, tudi predsednik stranke, ki je prepričljivo zmagala na volitvah, obšel voljo koalicijskih partnerjev in v Bruselj poslal komisarsko kandidatko, katere ime ne bi bilo koalicijsko usklajeno.
Erjavec, ki se mu z DeSUS-om že leta, z izjemo kratkega predaha leta 2000, nekako uspe prebiti v vsako vlado, je po grožnjah z odhodi iz koalicije znan že skoraj toliko kot po poudarjanju boja za pravice upokojencev. Nekdanji prvak SLS Radovan Žerjav je o tem nekoč dejal, da "Erjavec z izstopom iz koalicije zagrozi vsaka dva meseca".
Napovedi je uresničil dvakrat. Zapustil je vlado Boruta Pahorja in drugo vlado Janeza Janše. Ko so zapuščali Pahorjevo vlado, je Erjavec pojasnil, da je razlog neenakopravnost njihove stranke v koaliciji. Po njegovih besedah niso mogli uveljaviti postavk iz koalicijskega sporazuma, povezanih s prioritetami upokojencev, vlada ni upoštevala njihovih predlogov glede pokojninske reforme. Drugo Janševo vlado pa so zapustili, ker Janša ni odstopil po objavi obremenilnega poročila Komisije za preprečevanje korupcije.
A če dejanskih izstopov ni bilo prav veliko, je bilo vmes ogromno groženj, ki so se pogosto končale s "koalicijskimi bonbončki", s katerimi je DeSUS kasneje pred volivci upravičil izjave o doslednem boju za njihove pravice in resnico v državi. Uslišani pa so bili največkrat zato, ker je bila prav ta stranka "jeziček na tehtnici" obstoja številnih koalicij.
Nekaj primerov ...
Lani septembra, ko je vladala Alenka Bratušek, je Erjavec partnerjem grozil z odhodom, če nameravajo kakorkoli posegati v pokojnine.
Le pol leta je trajalo, preden je leta 2012 zagrozil z odhodom iz druge Janševe vlade. Jedro spora je bila pokojninska reforma.
Leta 2010 niso podprli proračunov za leti 2011 in 2012 in z izhodom iz koalicije je grozili, ko je bilo govora o zamrznitvi pokojnin. Leto kasneje so napoved uresničili.
V prvi Janševi vladi, ki je delovala od leta 2004 do 2008 so bili med opozorili pred izstopom med drugim sprememba pokojninskega zakona, tako imenovani vojni zakoni ali zakon o žrtvah vojnega nasilja.
Še najmanj težav je DeSUS povzročal ob svoji prvi vladni izkušnji v mandatu od leta 1996 do 2000.
Nenehne grožnje z izstopi je Erjavec leta 2008 pojasnil s stavkom "Te grožnje so bile tudi zaradi tega, ker nas niso vedno jemali resno."
Zanimivo je, da slovenski volivci pogosto opozarjajo, da si želijo mir v državi in opravilno sposobne vlade, ki bodo delale. A Karlu Erjavcu in stranki DeSUS, ki pogosto kalita ta mir in bolj ali manj upravičeno majeta politično stabilnost z zahtevami, ki gredo včasih tudi na račun pravic drugih družbenih skupin, se takšno početje doslej še ni maščevalo.
Stranka ohranja stabilno podporo, oziroma jo je na zadnjih volitvah precej povečala. Začeli so s petimi poslanci, nadaljevali dva mandata s po štirimi, nato so jih dobili sedem, na naslednjih volitvah enega manj, zdaj pa imajo kar deset poslancev. Izstop še iz Cerarjeve vlade tako za stranko najbrž ne bi bil niti presenetljivo niti pretresljivo dejanje.
KOMENTARJI (144)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.