Kateri ukrepi bodo zagotovili dostojno staranje in kaj pred volitvami obljubljajo politiki?

Generalna direktorica direktorata za delovna razmerja in pravice iz dela na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Katja Rihar Bajuk je zagotovila, da je ministrstvo pripravilo predlog izhodišč za spremembe pokojninskega zakona, o katerih potekajo pogajanja s socialnimi partnerji, v smeri izboljšanja gmotnega položaja upokojencev.

Odmerni odstotek za izračun pokojnine za 40 let pokojninske dobe bo v šestih letih za oba spola znašal 63 odstotkov, je dejala Rihar Bajuk. Pokojnine, ki so se februarja redno uskladile za 2,7 odstotka, pa bodo letos zvišane še enkrat, in sicer predvidoma za 1,5 odstotka, je napovedala. Generalni direktor pokojninskega zavoda Marijan Papež pa je povedal, da se zmanjšuje razlika med zneskom, ki bi ga upokojenci prejeli, če bi bile uskladitve vseskozi redne, in dejansko izplačanim zneskom. Primanjkljaj bo konec leta še 5,6-odstoten, medtem ko je bil pred začetkom rednega usklajevanja 8,4-odstoten.

40 odstotkov upokojencev s pokojnino pod pragom revščine

Varčevalni zakon in interventni zakoni so zaustavili usklajevanje pokojnin, je spomnila vodja programa Starejši za starejše pri Zdusu Rožca Šonc. Potem ko so se pokojnine februarja že uskladile, skoraj 40 odstotkov upokojencev prejema pokojnino do višine 600 evrov, kar je pod pragom revščine, je opozorila. Izrazila je pričakovanje, da se bodo v povezavi s pokojninami uveljavile zaveze iz koalicijske pogodbe in memoranduma Zdusa iz leta 2018, v katerem so se med drugim zavzeli za ohranjanje vrednosti pokojnin v času njihovega izplačevanja.

Predsednica komisije za bivanjski standard in pokojninsko politiko Zdusa Nežka Ivanetič je spomnila, da je razmerje med povprečno neto pokojnino in plačo čedalje bolj neugodno za prejemnike pokojnin. V Zdusu po njenih besedah predlagajo, da se pokojnine redno usklajujejo v skladu s sistemskim zakonom, potrebne pa so tudi izredne uskladitve, da bodo zmanjšali razliko, nastalo zaradi neusklajevanja. Zagotovljena pokojnina za 40 let pokojninske dobe, ki zdaj znaša 530 evrov, pa naj se zviša nad prag tveganja revščine, je pozvala.

Kandidati za evropske poslance poudarjali skrb za upokojence

Vsak od 103 domačih kandidatov za evropski parlament dobro ve, da bo tisti, ki mu bo uspelo prepričati upokojence, praktično izvoljen, saj upokojenci na volitvah predstavljajo najbolj aktivni del volilnega telesa. Predsednik DeSUS Karl Erjavec je izrazil prepričanje, da bo kljub neugodnim napovedim anket izrazil prepričanje, da bo Igor Šoltes izvoljen v evropski parlament. "Ne se vi bat za našega Igorja," je dejal Erjavec in dodal da bo DeSUS vedno prva stranka upokojencev.

Milan Brglez in Franc Hočevar iz SD sta poudarila pomembnost medgeneracijskega sožitja in nujnost posvečanja pozornosti starejšim ljudem. "Tako kot se AB zavzema za upokojence in za ženske v Sloveniji, je tudi moja naloga, da se bom kot evropska poslanka zavzemala za iste teme tudi na evropski ravni," je povedala Angelika Mlinar (SAB).

Šarec: Čakanje, kaj ti bo kdo dal, vodi v razočaranje

Ob odprtju dogodka je spregovoril tudi premier Marjan Šarec, ki je izrazil je veselje, "da v tej naši potrošniški družbi še znamo sodelovati in videti človeka". Čakanje, kaj ti bo kdo dal ali kaj bo kdo naredil zate, pri tem pa sam ne boš storil ničesar, po njegovih besedah vodi v razočaranje. Vse generacije smo pomembne za razvoj države, mlajšim pa je treba pustiti, da delajo napake, je še dejal častni pokrovitelj dogodka Šarec, ki je pohvalil tudi kulturni program odprtja, v katerem ni manjkalo narodnih noš in folklornih skupin.

Pomen krepitve zavedanja o povezanosti in soodvisnosti med generacijami je izpostavila tudi ministrica za delo Ksenija Klampfer. "Samo zadovoljni starejši bodo imeli zadovoljne otroke in zadovoljni mladi bodo osrečevali starejše," je povedala. Izzivov, ki jih prinašajo spremenjene demografske razmere - v prvih letih po osamosvojitvi je bilo denimo v Sloveniji 35 stoletnikov, danes jih je že okoli 200 - je po besedah ministrice veliko. Uspešni odzivi na demografske spremembe pa so po njenem prepričanju le tisti, ki upoštevajo interese in koristi vseh generacij.