Statistični urad RS je objavil kazalnike materialne blaginje za leto 2014, ki kažejo izboljšanje. Kot so zapisali v svoji objavi, se je zmanjševanje materialne blaginje lani pretežno ustavilo.
Prav tako so objavili kazalnike družbene blaginje, ki sicer ne kažejo večjih sprememb glede na prejšnje obdobje, zato pa kazalniki okoljske blaginje kažejo izboljšanje.
Blaginja prebivalk in prebivalcev Slovenije je bila na spletni strani prvič predstavljena pred enim letom. Zdaj so objavljeni osveženi kazalniki, ki zajemajo vse pomembnejše dejavnike blaginje sedanje generacije, nekateri pa tudi potenciale za blaginjo prihodnjih generacij.
S pomočjo teh kazalnikov je moč predvideti sliko življenjskega standarda in kakovosti življenja prebivalcev v družbi in v okolju, namenjeni pa so oblikovalcem politik ter strokovni in širši zainteresirani javnosti.
Povzetek ugotovitev Sursa je predstavljen v spodnji sliki
Podrobni podatki in komentarji so na voljo na spletni strani Kazalniki blaginje v Sloveniji.
Zadovoljni smo, pa tudi nezaupljivi do politike
Mi smo pogledali nekaj bolj 'zanimivih', ki so nas tudi malce presenetili. Tako nas je presenetil delež zadovoljnih ljudi (v letu 2013 jih je bilo 82 odstotkov, v letu 2014 pa še za odstotno točko več). Ta delež je v Sloveniji na relativno visoki ravni, višji kot v povprečju EU, kjer je 80 odstotkov. Močno pod povprečjem EU pa je tudi zaupanje ljudi v vlado (v Sloveniji 11 odstotkov, EU 28 odstotkov) in v politične stranke (v Sloveniji 6 odstotkov, EU 16 odstotkov).
Zaupanje ljudi v ključne institucije države in v Evropsko unijo se je po padcu v letu 2013 v letu 2014 tudi zaradi volitev nekoliko povečalo, a ostaja nizko. V Sloveniji je v letu 2014 zaupanje v parlament izrazilo 8 odstotkov ljudi, kar je močno pod povprečjem EU (29 odstotkov).
Kazalniki materialnih dobrin kažejo izboljšanje
Povprečna mesečna bruto plača na prebivalca Slovenije znaša 1540 evrov. Hitra rast povprečne plače v obdobju 2008–2011, na katero je vplivalo uvajanje novega plačnega sistema v javnem sektorju in precejšen dvig minimalne plače, se je v letih 2012 in 2013 upočasnila, na kar je pomembno vplivalo znižanje plač v javnem sektorju. Povečanje povprečne plače v letu 2014 pa je bilo odraz okrevanja gospodarske aktivnosti, saj je bila rast zabeležena tudi v zasebnem sektorju, ugotavljajo v statističnem uradu.
Poprečni prihranki na Slovenca znašajo 19.204 evre. V to so zajeta vsa finančna sredstva, s katerimi razpolagajo gospodinjstva. V strukturi sredstev največji delež predstavljajo gotovina in vloge (okoli 50 odstotkov), sledijo delnice in drugi lastniški kapital (okoli 30 odstotkov) ter zavarovanja, pokojninske sheme in druge terjatve (15 odstotkov).
Pod pragom revščine vedno več ljudi
Pod pragom revščine živi 291.000 ljudi. Stopnja tveganja revščine se je v letu 2013 zvišala za 1 odstotno točko in zajela 14,5 odstotka prebivalcev. Leta 2013 je v Sloveniji živelo pod pragom revščine 50.000 ljudi več kot leta 2008, kar je v veliki meri posledica gospodarske krize. Kljub povečanju je stopnja nižja kot v povprečju EU.
Kazalnike blaginje v Sloveniji je pripravil konzorcij štirih institucij, v katerem sodelujejo: Urad Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj, Statistični urad Republike Slovenije, Agencija Republike Slovenije za okolje in Nacionalni inštitut za javno zdravje.
KOMENTARJI (562)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.