Kdaj veter postane fen?

Predpostavimo, da je temperatura zraka na ravnini severno od Alp ena stopinja Celzija, relativna vlaga pa 95 odstotkov. Vsak kubični meter zraka vsebuje 5 gramov vlage. Ob dviganju na okoli tri tisoč metrov visoke vzhodne Alpe se zrak ohlaja in temperatura na vrhu znaša –18 stopinj Celzija. Ker lahko kubični meter zraka pri tej temperaturi vsebuje največ 1,5 grama vlage, se ostalih 3,5 grama izloči v kapljice ali ledene kristalčke.

Zaradi padavin na severni strani pregrade zrak, ki doseže južno, torej slovensko stran Alp, vsebuje bistveno manj vlage kot na začetku, zato se ob spustu tudi precej ogreje. Temperatura je lahko tako na južni strani tudi za več kot deset stopinj Celzija višja, relativna vlaga pa občutno nižja kot na podobni nadmorski višini na severni strani pregrade. Takemu razmeroma toplemu, precej suhemu in sunkovitemu vetru, ki se spušča v zavetrne doline in kotline, pravimo fen.

V Sloveniji je najpogostejši karavanški fen, ki nastane ob spuščanju zraka v Ljubljansko kotlino, občasno pa se fen pojavlja tudi v dolini Save Bohinjke, pod Kamniško-Savinjskimi Alpami, Pohorjem in tudi drugod po državi. Zaradi fena se pojavljajo velike razlike med prevetrenimi in zatišnimi kraji. Tako sta bili danes v Bohinjski Češnjici (Arso) že ob šesti uri zjutraj dve stopinji Celzija, medtem ko je bilo v Ratečah ob istem času kar enajst stopinj Celzija manj.

Lečasti oblaki

Ob severnem fenu se pojavlja posebna vrsta oblakov. To so lečasti oblaki, ki so še posebej lepi, ko jih obsveti vzhajajoče ali zahajajoče sonce. Za razliko od ostalih oblakov se lečasti oblaki ne premikajo z zračnim tokom. Njihova oblika je posledica valovanja, ki se ustvarja na južni strani Alp in je podobna valovanju na morski gladini.

V primeru, da zrak vsebuje dovolj vlage, lahko nastane cela serija takšnih oblakov. Nanje morajo biti še posebej pozorni piloti, saj je ob močnih vetrovih ozračje lahko zelo turbulentno.