Politični tvorec ideje o hrvaškem gospodarskem pasu v Jadranskem morju je poslanec Hrvaške stranke prava Tonči Tadić. Ta je že leta 2001 v saboru prvič spregovoril o temi, na katero so do takrat opozarjali le hrvaški ribiči, saj se njihove ribiške ladje v odprtem morju nikakor niso mogle kosati z odlično opremljenimi italijanskimi. Sabor je takrat sprejel sklep, v katerem je od vlade zahteval, naj v 12-ih mesecih pripravi študijo o vseh vidikih razglasitve gospodarskega pasu v Jadranu. Vendar pa niti zunanje niti katero koli drugo ministrstvo za to ni pokazalo pretiranega navdušenja.
Idejo o gospodarskem pasu je iz naftalina ponovno izvlekel hrvaški predsednik Stipe Mesić, ko je marca letos splitskim študentom pojasnjeval, da bo zaradi podpisanega projekta Družba Adria, s katerim bo ruskim tankerjem omogočen prevoz nafte po Jadranu, treba bolj zaščititi hrvaško morje. "Gospodarski pas pa bo poleg ekološke in ribolovne zaščite Jadrana rešil tudi problem morske meje med Slovenijo in Hrvaško," je dejal Mesič in po burnih slovenskih odzivih svoje stališče kaj kmalu omilil.
1. avgusta, ko je obdobje kislih kumaric doseglo svoj vrhunec, je Tonči Tadić z enim klikom ostal brez svoje zamisli. Trdno namero, da bo Hrvaška jeseni razglasila izključni gospodarski pas, je ta dan na svoji spletni strani objavil minister za kmetijstvo Božidar Pankretić, glavni zagovornik ideje v javnosti pa je postal njegov strankarski šef in predsednik sabora Zlatko Tomčić. Ta že od zime, ko se je zaradi nasprotovanja prodaji Sunčanega Hvara slovenskim Termam Čatež skoraj razšel z Račanom, z nekakšno vsenacionalno politiko cilja na konservativno hrvaško volilno telo.
Šele na koncu se je v zgodbo o hrvaškem gospodarskem pasu vključil šef diplomacije Tonino Picula. Z intervjujem, ki ga je objavila Slobodna Dalmacija pred tednom dni, je sprožil plaz dogodkov, ki so privedli do najslabših diplomatskih odnosov med državama po letu 1991.
23. novembra bodo na Hrvaškem redne parlamentarne volitve, dva dni pozneje pa bo Evropska unija v Benetkah odločala o ribolovni politiki v Sredozemlju. Če Hrvaška pred tem samodejno razglasi izključni gospodarski pas, bi to zanjo lahko bil zunanjepolitični samomor. Če pa bodo odločitev o tem morali prepustiti prihodnji vladi, bo neuresničeni gospodarski pas svojim sedanjim zagovornikom na volitvah bolj škodoval kot ne.
