Kot je sodbo obrazložil brežiški okrajni sodnik Almir Kurspahić, Jože Klemenčič od poletja do sredine oktobra 2017 na posestvu v Cundrovcu pri Brežicah vsaj 14 konjem ni zagotavljal zadostne krme in pitne vode ter veterinarske in kovaške oskrbe, poroča Delo . Skoraj vsi konji so bili v slabem rejnem stanju, tri kobile shirane z atrofijo mišic, ena popolnoma shirana z razklanimi kopiti, njeno žrebe je poginilo.
Dokazni postopek na sodišču pokazal, da so konji trpeli
Po oceni sodišča je dokazni postopek pokazal, da so v celoti izpolnjeni vsi zakonski znaki mučenja živali. Sodnik sicer pri sodbi ni upošteval očitkov tožilstva o surovem ravnanju in trajnem pohabljenju. A po mnenju prvostopenjskega sodišča ni dvoma, da je šlo za mučenje živali, saj je to možno storiti na dva načina: ali s surovim ravnanjem ali z nepotrebnim povzročanjem trpljenja.
Dokazni postopek na sodišču je pokazal, da so konji trpeli, krme ni bilo dovolj, veterinarska in kovaška oskrba sta bili pomanjkljivi, konjem je primanjkovalo ustreznih hranil. Tudi voda bi morala biti sveža in pitna.
Klemenčič je bil obsojen še na denarno kazen 900 evrov zaradi kaznivega dejanja oškodovanja tujih pravic, ko je junija 2017, tik pred javno dražbo, ki jo je zaradi poplačila upnikov razpisalo ljubljansko sodišče, dal s posestva odpeljati prikolico za prevoz konj. Soobtoženi Franc Krošelj, za katerega je sodišče ocenilo, da je bil tudi skrbnik konj, je bil obsojen na pogojno kazen šestih mesecev zapora s preizkusno dobo treh let.
Nekoč ponos slovenskega konjeništva z več kot 300-glavo čredo
Posestvo Vitacel je bilo po navedbah časnikov nekoč ponos slovenskega konjeništva, čreda konj, tudi po več kot 300 jih je bilo, pa med najboljšimi in največjimi v Sloveniji in celo Evropi. Za konje je bilo v zlatih časih Vitacela vzorno poskrbljeno, a po letu 2010, ko se je podjetje Vitacel začelo spopadati s finančnimi težavami, tudi blokadami in brezupnimi poskusi reševanja poslov, je šlo tudi na posestvu konj samo še navzdol, čreda se je močno skrčila.
Čeprav je v javnost že leta 2011 prišla informacija o tem, da je za konje na posestvu slabo poskrbljeno, se je zgodba okoli zanemarjenih konj dokončno začela razpletati leta 2017, ko so se na veterinarsko inšpekcijo obrnili z veterinarske fakultete, kjer so secirali 2. aprila 2017 poginulo žrebe, ki je bilo pripeljano s posestva. Sledil je odvzem preostalih konj s posestva.
'V svoji zaljubljenosti s konji je vztrajal, da mu bo uspelo izboljšati finančno stanje'
Sodnik je Klemenčiču še očital, da bi kot strokovnjak moral konje spremljati in ukrepati v primeru, če bi videl, da je kaj narobe. Izrecno je omenil kobilo Ano Pan Vito, ki je bila v tako slabem stanju, da so jo morali kljub ukrepanju po 11 mesecih evtanazirati. "Bila je v katastrofalnem stanju, če ne bi ukrepali takrat, bi poginila v nekaj dneh. Klemenčič je v svoji zaljubljenosti in obsedenosti s konji vztrajal, da mu bo uspelo izboljšati finančno stanje, vendar je šlo le še navzdol," je v zaključni besedi povedal državni tožilec Bogdan Matjašič.
Soobtoženi Krošelj pa je izpostavil, da s konji ni imel nič, da je le odklepal vrata, ko so pripeljali vodo in hrano ter da je ravnal, kot mu je naročil Klemenčič, še poroča časnik. Njegov zagovornik je povedal, da je "le pomagal na prošnjo Klemenčiča, v zahvalo pa se je znašel v kazenskem postopku". Začudil se je, da tožilstvo ni obravnavalo še Klemenčičeve žene, ki je v registrih še vedno lastnica nekaterih konj.
Klemenčič je zatrdil, da je šlo za zaroto proti njemu in da so za to izkoristili eno kobilo. Zgrožen nad tožilčevimi besedami se je branil, da se ni nič zlagal ali olepševal sebi v prid.
O zadevi bo torej zaradi napovedanih pritožb presojalo še višje sodišče, je pa Klemenčič zaradi odvzema konj vložil vložil upravni spor, ki še ni končan, še piše Delo.
KOMENTARJI (38)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.