Potem ko je vlada leta 2013 pripravila spremembe v socialni zakonodaji, ki omogoča upravičencem, da takoj, ko izgubijo dohodek oziroma se znajdejo v denarni stiski, uveljavijo spremembe do pravic iz javnih sredstev, pa tistim upravičencem, ki se jim dohodek zniža (pa čeprav za polovico) tega ne dovoljuje.
Poglejmo primer. Na nas sta se obrnila bralca, vsak s svojo zgodbo, a istim zaključkom – kljub nižjim dohodkom morata še vedno plačevati isti znesek na položnici za vrtec, prav tako pa prejemata isti otroški dodatek, kot pred nastalo spremembo. A pojdimo po vrsti.
Bralka pravi, da je na plačilni listi padla za nekaj razredov nižje, tako zdaj prejema občutno nižjo plačo. Bralec pa ima popoldanski s. p., bilanca stanja, ki jo je naredil ob zaključku poslovnega leta, pa je pokazala, da je lani zaslužil več kot za polovico manj kot leto prej. A obema so na pristojnem Centru za socialno delo (CSD) povedali, da sprememb, ki bi vplivale na višino otroškega dodatka in znižanje plačila vrtca, ne moreta uveljavljati, torej bosta morala še naprej, kljub nižjim dohodkom, plačevati enak znesek za vrtec, prejemala pa bosta tudi enak otroški dodatek. (Povedano po domače: prejemala bosta nižjo plačo oziroma dohodek, plačevala pa bosta isti znesek za vrtec kot takrat, ko sta imela višjo plačo. Prav tako pa bosta dobila enak (torej nižji, kot bi ga zdaj, ko imata nižje dohodke) otroški dodatek.)
Zakaj je temu tako, smo vprašali pristojno ministrstvo. Kot so uvodoma pojasnili, se dohodki za ''letne'' pravice načeloma upoštevajo iz preteklega leta. ''Razlog za to je predvsem nihanje dohodka med letom, zato se vzame povprečni mesečni dohodek iz preteklega leta. Še posebej so izrazita nihanja pri s.p., saj lahko neko plačilo prejme za več mesecev dela in posledično tako več mesecev tudi nima enakomernega prihodka, vendar pa to ne pomeni, da dohodka ni,'' so pojasnili na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
Naj pojasnimo na primeru: oseba, ki je redno zaposlena opravlja še zimsko čiščenje cest preko popoldanskega s. p. – jasno je, da oseba svoje plačilo dobi le za zimske mesece po opravljenem dejanskem delu (npr. tri mesece v različnih višinah), vendar pa se ji dohodek preračuna na podlagi podatkov iz preteklega leta (npr. če je lani prejela dohodek v treh mesecih v različnih višinah se te višine seštejejo in delijo z 12).
''Nihanje dohodka se tako ne upošteva kot sprememba (ne zvišanje in tudi ne znižanje dohodka), razen v primeru, če oseba preide iz polnega delovnega časa na polovični ali krajši delovni čas, kar se upošteva kot sprememba dohodka,'' poudarjajo na ministrstvu in dodajajajo, da je na novo tako mogoče odmeriti pravico do socialnih transferjev ob spremembi periodičnega dohodka, ne pa tudi v primerih, če se dohodek le zniža ali zviša.
Socialna zakonodaja (Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev) določa vrste sprememb, ki se upoštevajo kot sprememba vrste periodičnega dohodka. Kot spremembo določa izgubo ali začetek prejemanja plače skupaj z regresom, nadomestila plače, pokojnine, nadomestila in drugih dohodkov iz naslova obveznega socialnega zavarovanja, starševskega dodatka, preživnine, delnega plačila za izgubljeni dohodek, nadomestila za invalidnost in spremembo dohodka zaradi dela za najmanj polovični oziroma polni delovni čas.
To pomeni, da se kot sprememba pri znižanju dohodka upošteva znižanje dohodka iz polnega delovnega časa na polovični delovni čas in iz polnega delovnega časa na manj kot polovični delovni čas. Pri zvišanju dohodka pa se kot sprememba upošteva zvišanje dohodka iz polovičnega delovnega časa na polni delovni čas.
''Upravičenec do otroškega dodatka, državne štipendije in znižanega plačila za program vrtca mora te spremembe sporočiti krajevno pristojnemu centru za socialno delo v osmih dneh od dneva, ko je taka sprememba nastala ali je zanjo izvedel. Zgoraj naštete spremembe se lahko sporočijo krajevno pristojnemu centru za socialno delo; na posebnem obrazcu za sporočanje sprememb, ki je dosegljiv v knjigarnah ali na spletni strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter na spletnih straneh centrov za socialno delo,'' so še pojasnili na pristojnem ministrstvu.
KOMENTARJI (67)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.