Poslanci so danes razpravljali o treh predlogih zakonov ministrice za zdravje Milojke Kolar Celarc: predlogu novele zakona o zdravstveni dejavnost, interventnem zakonu za sanacijo bolnišnic in noveli zakona o pacientovih pravicah. Novelo zakona o zdravstveni dejavnosti in interventni zakon so poslanci podprli, o noveli o pacientovih pravicah pa bodo glasovali čez teden dni.
Zaposleni v javnih zavodih bodo pri zasebnikih delo opravljali le pod določenimi pogoji
Novela zakona o zdravstveni dejavnosti koncesionarjev ne ukinja, te ohranja kot pomembne izvajalce v javnem sistemu, je prepričana ministrica. Je pa res, da novela ureja vstop koncesionarjev v sistem javne zdravstvene službe, položaj in pogoje delovanja na sistemski in transparentni način, pravi.
Sprejeta novela predvideva, da se koncesija podeli le na podlagi javnega razpisa, za obdobje 15 let, pri čemer se lahko čas koncesije podaljša še za 15 let. Koncesija bo razpisana le za dopolnitev javne zdravstvene mreže. Koncesija ne bo več predmet dedovanja, prodaje, prenosa ali druge oblike pravnega prometa.
Besedilo novele na novo opredeljuje tudi odgovornega nosilca zdravstvene dejavnosti, ki mora biti pri izvajalcu zaposlen sorazmerno glede na obseg dejavnosti. Po novem bodo lahko zaposleni v javnih zdravstvenih zavodih delo pri zasebnikih opravljali le pod zakonsko določenimi pogoji.
Besedilo zakona tudi prepoveduje oglaševanje zdravstvene dejavnosti, ki je zavajajoče, nedostojno in nedovoljeno glede na zakon o varstvu potrošnikov. Ureja pa tudi dolga leta nerešeno vprašanje medicinskih sester s srednješolsko izobrazbo, ki opravljajo delo višjih sester.
Kordiš je v imenu Levice dejal, da nasprotujejo vsem oblikam privatizacije zdravstvenega sistema, torej tudi popoldanskemu delu zdravnikov pri zasebnikih in podeljevanju koncesij. "Več kot bo privatizacije, več denarja bo ostalo v žepih lastnikov zdravstvenih podjetij. In manj bo šlo sredstev za zdravje ljudi," je prepričan.
Nada Brinovšek (SDS) je imela pomisleke glede postopka priprave novele zakona. Kot je dejala, je osnutek novele, ki je bil v javni razpravi pred dvema letoma, obsegal 13 členov, medtem ko ima zdaj predlog 47 členov. Po njenem mnenju ta novela ne prinaša nič dobrega, pač pa da se bodo čakalne dobe še podaljšale.
Proračun bi pokril 80 odstotkov lanskoletnih izgub zdravstvenih zavodov
Predlog interventnega zakona, ki se sprejema po nujnem postopku, predvideva, da bi še iz letošnjega proračuna krili 80 odstotkov nakopičenih izgub, ki so jih javni zdravstveni zavodi imeli konec lanskega leta. To pomeni okoli 136 milijonov evrov, kar bo bolnišnicam izplačano do 29. decembra. Poleg tega pa zakon opredeljuje način sanacije bolnišnic in organe, ki bodo izvajali sanacijo in nadzor nad tem.
Zaradi interventnega zakona bo potreben sprejem rebalansa državnega proračuna.
Alenka Bratušek je v imenu poslanske skupine nepovezanih poslancev dejala, da je zakon nujen korak za reševanje problemov, zato ga bodo v poslanski skupini podprli. Branko Zorman (SMC) nasprotno trdi, da primanjkljaji bolnišnic niso posledica politike te vlade, ampak so nastali mnogo let prej. Je pa ta vlada prva, ki se je tega problema lotila, je prepričan.
Da gre pri tem interventnem zakonu za sanacijo tistih in tistim, ki so izgube pravzaprav ustvarili, pravi poslanka SDS Jelka Godec."Sanacijo delajo tisti, ki v treh letih niso naredili nič oziroma so slovenske bolnišnice pod njihovim budnim očesom ustvarjale izgube," je dejala in opozorila, da ministrstvo za zdravje ni pripravilo nobenega ukrepa, da bi odgovorni v bolnišnicah odgovarjali za izgube, niti ni pripravilo ukrepov, da ne bi prišlo do nadaljnjih izgub.
Iz Komisije za preprečevanje korupcije so se odzvali, da komisija ni bila vključena v obravnavo zakona, čeprav je po njihovem mnenju "zaznati izražena korupcijska tveganja" v zakonu. Po mnenju protikorupcijske komisije se "z nepremišljenimi zakonodajnimi rešitvami, ki ustvarjajo možnosti za nove pojavnosti korupcije in z njo povezanimi tveganji, od načela ničelne tolerance do korupcije, ki ga promovira ministrica za zdravje, zgolj odmikamo".
O predlogu zakonu o pacientovih pravicah prihodnji teden
Z novelo o pacientovih pravicah ohranjajo tri stopnje nujnosti - nujno, hitro in redno - hkrati pa uvajajo vmesno stopnjo nujnosti "zelo hitro", kar bo po besedah Kolarjeve olajšalo napotovanje onkoloških bolnikov.
Kot še pravi ministrica, predlog zakona ureja enoten čakalnih čas v čakalnici, določa pa tudi elektronsko urejanje čakalnega seznama ter nekaj obveznosti za bolnike, ki morajo pravočasno javiti izvajalcu, če se ne bodo udeležili pregleda ali posega.
KOMENTARJI (10)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.