V prostorih ljubljanske mestne hiše so danes predstavili knjižni prvenec nekdanje redovnice Vide Žabot z naslovom Križ na prsih. Kot je na predstavitvi povedala avtorica, je knjiga hkrati izpoved in spomin.
Po njenih besedah se je knjiga rodila v nenavadnih okoliščinah, nastala je v času enega meseca, kot je zatrdila, pa ji bo sledila še vrsta drugih, verjetno bolj strokovnih knjig. Predstavitve se je udeležila tudi ljubljanska županja Vika Potočnik, ki je v uvodnem nagovoru izrazila zadovoljstvo ob izidu knjige - ta bo uradno izšla v petek -, dodala pa je, da jo z Vido Žabot ne druži samo naslov Slovenke leta, ki sta ga obe prejeli, ampak tudi "ljubezen do iste pokrajine".
Pisanje knjige po besedah Žabotove najprej ni bilo v njenih načrtih. Napisana je po osebnih izkušnjah, gre za pisanje o življenju, vse v življenju pa po njenem mnenju predstavlja izziv za dojemanje nekega novega spoznanja. Med predstavitvijo se je dotaknila tudi svojega življenja kot redovnice, življenje v instituciji, kot je imenovala cerkev, pa je znalo biti tudi dušeče. Del knjige predstavlja odnos posameznikov v cerkvi do žensk, "cerkvena vsakdanjost pa je ženskam v glavnem neprijazna", je dejala.
Pomoč pri pisanju oziroma pisateljsko dodelavo je avtorici nudil Vlado Žabot, knjiga je izšla pri založbi Gyrus, spremno besedo pa je prispevala predavateljica na ljubljanski fakulteti za družbene vede Manca Košir. Slednja je zapisala, da rdeča nit povezuje štiri temeljna poglavja knjige - izbiro, zorenje, izstop in poslanstvo.
Vida Žabot je po končani gimnaziji Poljane v Ljubljani leta 1977 odšla v Italijo, kjer živi še danes. Študij filozofije in vzgojnih ved je končala leta 1985 v Rimu, leta 1990 pa je opravila specializacijo in istega leta diplomirala iz psihologije usmerjanja in klinične psihologije. Od leta 1983 je poučevala filozofijo, psihologijo in didaktiko na srednji šoli in fakulteti, kasneje pa je opravljala tudi službo ravnateljice gimnazije in vrtcev. Ukvarjala se je še s šolo za starše in zaročence, s tečaji in seminarji za profesorje in vzgojitelje, z delavnicami za mladostnike in psihoterapijo. Pred dvemi leti je zapustila šolske prostore in se posvetila delu z materami, žrtvami najtežjih okoliščin (narkomanija, prostitucija, zapori), lani pa je ustanovila društvo za kvaliteto življenja Metamorfoza.
