Slovenija

Ko je kakovost hrane nepomembna, kralj pa ni kupec, ampak cena

Ljubljana, 29. 01. 2015 20.35 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 5 min

V Sloveniji mamo največ traktorjev na prebivalca, pa nobene samooskrbe. Bolnice sredi zime kupujejo paradižnik iz Maroka, mi pa doma pridelane kumare mečemo stran. "Ko vidim, da moja mama, ki leži v bolnici, dobiva paradižnik iz Maroka, mi gre še teh par las pokonci, ki jih imam," se jezi eden od kmetov.

Več videovsebin
  • Epilog: Zakaj v Sloveniji jemo slabšo, cenejšo hrano iz tujine?
    08:56
    Epilog: Zakaj v Sloveniji jemo slabšo, cenejšo hrano iz tujine?
  • Epilog: Pogovor z agrarnim ekonomistom o agrarni samooskrbi
    03:53
    Epilog: Pogovor z agrarnim ekonomistom o agrarni samooskrbi

Dobrodošli v Sloveniji, kjer kupec ni kralj, ampak cena. To igro se igramo vsi - kmetje, predelovalci, dobavitelji, trgovci in seveda kupci. Iskanje akcij, popustov, najnižjih cen - skoraj religija. Pa kakovost? Nepomembna.

Lani, ko je Evropa ustavila izvoz v Rusijo, so ta embargo občutili domala vsi deležniki prehranske verige v Sloveniji, tudi pridelovalec sadja in zelenjave Ivan Bučar. "Pritisnili so od Poljakov, Špancev, velika ponudba je bila. In zaradi tega so tudi naši pohlepni trgovci nabavili več kot lahko prodajo. Skladišča so bila polna, naša roba pa je ostala na njivah in smo jo vrgli stran. Zagotovo smo vrgli stran 15-20 ton kumar, korenčka, paradižnika. In se sprašujem - ob taki nizki samooskrbi - pa tu je nekdo fejst nor," je ogorčen Bučar, predsednik GIZ zelenjava.

Raje maroški kot slovenski, samo zato, ker je cenejši?
Raje maroški kot slovenski, samo zato, ker je cenejši? FOTO: Reuters

Seveda ni bil edini. A ta naša skrajno nenavadna zgodba o hrani in našem odnosu do nje, se seveda na tem mestu ne konča. Večina slovenskih javnih zavodov - šol, vrtcev, bolnišnic, domov za upokojence in podobno - nabavlja, kot ugotavlja Bučar, hrano iz tujine. Ljubljanski klinični center - kdo jim dobavlja hrano? Kolikšen je delež slovenske? "Ko jaz vidim, da moja mama, ki leži v bolnici, dobiva paradižnik iz Maroka, mi gre še teh par las pokonci, ki jih imam," jezno pripomne Bučar.

Zakaj? Zaradi nižje cene, seveda. A so izjeme. Kmet Damjan Jeraj je eden izmed tistih, ki mu je uspelo prepričati nekaj okoliških zavodov. Na 25 hektarjih na svoji kmetiji v zaklenjenem krogu prideluje vse. Sadje, zelenjavo, mleko, lastno krmo, lastna gnojila. Nekaj proda na dvorišču, kmetijski zadrugi, veliko pa dobavi tudi v bližnjo šolo in vrtec. "Stopil sem do ljudi, ki delajo na ustanovah. JIh vprašal, če jih zanima naša hrana. So rekli seveda, saj smo tukaj doma. Vrtec Frana Milčinskega, OŠ Smlednik in nekaj na Brodu. Enostavno smo se vsedli, ker tudi oni lahko vzamejo hrano lokalnih prebivalcev mimo razpisov," pojasnjuje Jeraj.

Nekoč je Slovenija, pravzaprav Jugoslavija, tak sistem že imela, se spominja Janko Kodila, prekmurski mesar, in obrtnik leta.  "Ko smo začeli pred 25 leti, smo oskrbovali vse okoliške šole, danes ne oskrbujemo nobene. Zakaj ne? Zato ker ne moremo priti na razpisu skozi ceno," pravi.

Slovenija je prva po številu traktorjev na prebivalca in zadnja po stopnji samooskrbe v Evropi. In na žalost lahko ugotovimo, da bomo traktorje težko jedli.
Slovenija je prva po številu traktorjev na prebivalca in zadnja po stopnji samooskrbe v Evropi. In na žalost lahko ugotovimo, da bomo traktorje težko jedli. FOTO: Reuters

Najkasneje v regiji, šele leta 2009, se je začela akcija kupujem slovensko. Zakaj se zanjo politika ni odločila že ob osamosvojitvi, je vprašanje, ki jezi, ki kaže na to, da prehranske politike nimamo, ali pa je dolgo sploh nismo imeli. Kljub kmetijskemu resorju seveda. Hrvati, Italijani, Madžari in Avstrijci so nas tukaj skoraj dobesedno povozili. "Če pogledamo Avstrijo, so oni začeli ta proces 10 let prej, zato so oni 10 let pred nami. Tisti a, ki ga imajo na vsakem izdelku v Avstriji, je to, da je to izdelek pridelan v Avstriji. In samo s krogom podpore domači pridelavi se bo ta država lahko prodala, drugače nam ni rešitve," opozarja Branko Virag iz Panvite.

Avstrijci so zelo samozavestni, zelo ponosni na lastno blagovno znamko prašičev. "V Avstriji, če pogledamo, ni hotela, ki ne bi imel domače. Ponosni so na svojega kmeta - poglejte, to je pa z naše vasi, sok imate iz jabolk, imamo mesarja, ki to pripravi samo za vas," razlaga Virag.

Kodila je eden izmed bolj uspešnih izvoznikov svojih mesnih izdelkov. Še ena ugotovitev je, ki lahko skrbi. Tudi kulinarični turizem je začel slediti ceni, ne kakovosti. "Moram povedati, da smo bili pred 10 leti bili pretežni dobavitelj našim turističnim destinacijam v regiji, danes ne dobavim niti kilograma. Smo pa bolj uspešni v Avstriji, v Bad Radkensburgu in vsako leto je naše sodelovanje bolj plodno," pojasnjuje Janko Kodila.

In potem so tukaj še kmetijske subvencije. Potuha mnogim kmetom. Če je v članicah EU najbolj razširjena pšenica in ostala žita, je pri nas trava. Skoraj dve tretjini kmetijskih površin Slovenije prekrivajo travniki, povprečje v EU pa je obratno. Tam prevladujejo njive. "Subvencije ukinemo in živimo od dela, tako kot je bilo v preteklosti. Mnogi rodovi so v Sloveniji živeli od dela, ne pa od subvencij. Delati velike projekte, da se nekaj na ven vidi, ni pa učinka, je zame zgrešena politika," je prepričan Damjan Jeraj s kmetija Jeraj.

Kmetijstvo delovno intenzivna panoga, izračuni pa kažejo, da bi za en odstotek višja samooskrba v celtni verigi pomenila novih 1000 delovnih mest, novih 100 milijonov prihodkov.

Lušt je eden od projektov, ki je uspel. Paradižnik iz rastlinjaka. Vzgojijo že 15 odstotkov vsega paradižnika na domačem trgu. Trenutno se pripravljajo na novo rastno sezono. A so kljub svojim poslovnim uspehom zaskrbljeni. Slovenske pridelovalce namreč pesti še ena slaba lastnost, in to je nepovezanost.

"Če ti pride neka korporacija, ki ima neke možnosti, lahko na zelo hiter način nekoga prepriča, da kupi njihovo in ne naše. Tukaj pa se moramo zavedati, da smo skupaj močnejši," je prepričan Dejan Šumak, direktor podjetja Paradajz.

Enostavnega odgovora na dokaj zavoženo prehrambeno ali kmetijsko politiko ni. Lahko pa si ob vseh teh ugotovitvah postavimo tri temeljna vprašanja. Ali ne zmoremo imeti kakovostne kmetijske politike, ali ne znamo imeti kakovostne kmetijske politike, ali pa smo preveč butasti, da bi vzpostavili sistem enotne in povezane domače prehranske verige.

  • 8
  • 7
  • 6
  • 5
  • 4
  • 3
  • 2
  • 1

KOMENTARJI (148)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

piko112
02. 02. 2015 22.29
+1
Vsak, ki misli da je solata pri kmetu predraga, naj si najame košček zemlje in jo iz semena vzredi v čudovito zelenjavo. Naj malo preračuna koliko časa porabi za to.
sabnei
30. 01. 2015 17.16
+11
Tole branje me je prav razžalostilo :(. Nisem si mislila da Slovenci tako razmišljate. Doma imamo kmetijo , delamo od jutra do mraka , dopusta nimamo že kar nekaj let , subvencij ne dobivamo, očitno jih eni dobivajo ampak verjetno ravno tisti , ki ne delajo , ker imajo čas zato. Dela in stroškov je ogromno , prav rada bi videla da vsaj en teden probate tako delat , pa nikoli ne jamram , le zdaj ko tole prebiram pa res boli . Zelenjava se prodaja v trgovske centre po tako niski ceni , in ko vse stroške odšteješ sploh ne vem kako še shajamo , ko pa greš v trgovino pa vidiš za tristo procentov dražje. Ja tudi na tržnicah vem da prodajajo zelo drago , ne vem zakaj , pri nas ni tako , vedno gledamo da imamo nižje cene kot v trgovinah , le z njihovimi akcijami se ne moremo primerjati. Glede kvalitete hrane , pa vas lepo prosim pojdite mal v Italijo na ekskurzijo pa boste videli kaj jeste. Glede bio ,pa ja cena je bio , vse ostalo pa je isto :) .
tudi maniia
30. 01. 2015 18.30
+1
Dokler stane paklc solatnega semena 1 eur, za solato bi pa kmet rad euro po glavi, tako dolgo bo pač tako. Ne more bit v Sloveniji solata od kmeta za enako ceno ali celo dražja, kot je na Nizozemskem, v Nemčiji,... kjer je vse dražje; od poljedelskih površin, delovne sile, davkov, najema prodajnih prostorov na tržnici, goriva, davkov, ... Ljubljanska tržnica je verjetno med dražjimi v Evropi in daleč od tega, da kmetje prodajajo samo doma pridelano. Tudi sami nas pošiljate gledat kvaliteto čez mejo, v Italijo. Poznana praksa, ja. Nedavno je bil prispevek, kjer so branjevce iz slovenskih kmetij ujeli pri kupovanju čez mejo, kjer je očitno vse ceneje. Kar se pa dopustov tiče, je pač tako, da kdor se odloči za kmetijo, ve, da zemlje ne moreš zaklenit in it. Pa da je delo čez ves dan. Naporno in garaško, vendar lahko z izjemno dodano vrednostjo. Odpovedovanja takšne vrste niso samo v kmetijstvu, prenekateri podjetnik ve povedati, da tudi spat nima časa. Nihče ne reče, da je enostavno, imate pa doživljenjsko zaposlitev in dovolj dobrin za preživetje ne glede na vse ostalo.
tudi maniia
30. 01. 2015 19.48
+1
Tpčno vem, kaj se dobi iz paklca solatnega semena. Jo sejem solato v državi, ki je na lestvicah po razvitosti in bdp svetlobna leta pred Slovenijo in kjer se začne prag revščine pri mnogo višjih mejah kot v Slovenji. Zato je in bo prenapinjenost slovenskih cen domačega proizvoda nerazumljiva. Dokler kmet v osrednijh evropskih državah postavi isto ceno kot slovenski. je nesmiselno jokat, da se meče vstran. Pika.
RipeApple
30. 01. 2015 20.21
Če denar kroži znotraj države, potem je cena čisto primerna. Škoda, ker imamo evro... Mogoče je pa čas za novo slovensko valuto -
sabnei
30. 01. 2015 21.43
+4
Če bi mi sejali tako seme kot pravite vi , ne bi pridelali ničesar. Ja tudi pri nas se dobi za ta denar ampak to je za vrtičkarje , profi semena pa so za tako količino od 80 € dalje gospod, in ne mešajte branjevk ki sploh nimajo kmetij pa prodajajo tam na štantih , zaradi takih smo vsi v slabi luči . Doživljensko zaposlitev in dovolj za preživetje , ja mogoče v kakšni drugi državi , pri nas pa tisti ki dela ni vreden nič .
enakostzavse
30. 01. 2015 12.28
+4
A na tem paradajzu v bolnici je pisali \"Made in Maroco\"? V tej krizi pač gledamo na ceno. Če je artikel iz uvoza cenejši za polovico, ne pomeni da je SLO artikel boljši za polovico.
korintos23
30. 01. 2015 12.10
+16
Važno da smo glavni po številu traktorje, Eni imajo tri-štiri na dvorišču stari pa 75 let!
flexi22
30. 01. 2015 12.07
+5
prvič če ne gnojiš z raznimi dodatki in če ne skropis spet z raznimi dodatki ne predelas nič kai BIO . tisti ki se bavi s pridelavo in prodajo zelenjave in napise da je BIO je laž
Srecko63
30. 01. 2015 12.16
-1
AlternativeFacts
30. 01. 2015 10.04
+8
Buče in nesmiseln prispevek..naj mi nekdo pove, v čem je razlika, če mi 100 km stran v padski nižini italijanski kmet pridela kilo kumar za 40 centov po kili, ali če mi v panonski ravnici slovenski kmet pridela kumare za 1€ po kili...ne mi buč prodajat o domačnosti proizvoda in boljšem produktu, ter krajših poteh....
SamoHvala
30. 01. 2015 10.20
+1
Za začetek je razlika v podpori domačih pridelovalcev, saj veš, volilni glas iz denarnice. Pa smisel je tudi v preprečevanju zavračanja zdrave in bogate hrane, ko pa velik del sveta strada. Ne vem kje ti vidiš nesmisel tukaj.
FuGlobal
30. 01. 2015 10.50
+2
tud pr nas bi jih dobu, je pa mogoče razlika v količini nitratov ki jih en ali drug uporabi, dat hrno na analizo pa s ehitr vidi kaj je dobro in kaj ni
AlternativeFacts
30. 01. 2015 11.02
+2
ma ja količina nitratov, dajmo se sprenevedat', kmet, tako italijanski, kot slovenski, uporabljata enake fitofarmacevtske priravke in enaka umetna gnojila, ker hočete ali nočete razumeti, te zvarke izdelujejo 3 podjetja...za podporo kmetom enako, dobivajo podporo v obliki subvencij, te so nič drugega, kot davkoplačevalski denar, zakaj bi moral še plačevati do 2x večjo ceno samo zaradi tega, ker je kmet slovenec pa ne vidim nobenega resnega argumenta...
*##*
30. 01. 2015 11.04
+1
Tiste cenejše kumare, ki so toliko cenejše od slovenskih so bile 100km stran v padski nižini samo prepakirane! Italija ima višji standard, dražje energente in tudi ne morejo pridelat ceneje. Ni zanimivo, da veliko slovenskih kmetij prodaja pridelke v Italijo ker so boljše odkupne cene in po tvoji logiki delajo izgubo.
AlternativeFacts
30. 01. 2015 11.10
+0
ma kaj nakladaš, padska nižina je isto kot pri nas prekmurje, pridelava kumar ali katere druge zelenjave je enaka tako v Sloveniji, kot v Italiji...dobrop so vas zdresiral ni kaj....
gjmgjm
30. 01. 2015 11.19
-1
je že dolgo znano, kako naši polni kamioni vozijo zelenjavo iz italije, kjer jih prepakirajo - iz ladij iz kitajske....
Bu?ko Štru?ko
30. 01. 2015 11.30
+7
Tud jaz ne štekam, zakaj moramo uvažat hrano, ko pa jo lahko doma pridelamo. Zadnjič kupim baziliko v vrečki posušeno... poreklo? EGIPT! WTF? Jz sm sam debel gledu v tisto vrečko 5 minut pa razmišlju a smo res tolk nori, da ne moremo bazilike sami doma zgojit in moramo kupovat baziliko iz egipta. O kakovosti pa raje ne bom. Tak je to... Pa poper iz vietnama, pa česen iz makedonije,... res svašta.
korintos23
30. 01. 2015 12.11
-2
Bučko, če jo kupiš od zunaj potem ti ni treba delati a ne?
janez000
30. 01. 2015 07.56
+22
Lep pozdrav bralcem in ekipi, ki je ustvarila ta prispevek. Kot vedno, je prispevek nastal na podlagi novinarskega napihovanja, da vse izpade še bolj dramatično kot je. Na hitro povedano: - imamo največ traktorjev na prebivalca - podatek povprečne starosti traktorja? Večina traktorjev je iz let 1970-1980. Veliko ljudi ima traktor doma še iz mlajših časov, uporablja pa ga ne. Enostavno stoji in vsake toliko časa se ga vžge za kakšen krog. Pri meni na vasi je takšen možakar, ki uporablja traktor za vožnjo do sosedov - ali je sedaj kmet? - imamo 2/3 travnikov ostali 2/3 njiv. Lahko bi se že enkrat zavedali, da enostavno v Sloveniji več kot 1/3 njiv ne moremo imeti. Pri meni (Suha krajina) lahko njivo orjem z bargrom in pikamerjem (kladivom). Drugega kot paša in travinje ne pride v poštev. Imamo njiv'co zase, katero orjemo s konjskim plugom, tako da nekdo hodi zadaj in ga lovi, ko skače po kamnih. - najnižja samooskrba - kje so podatki o izvoženi hrani. Oskrba je zadostna, samo prepričati Slovenca, da bo dal raje 20% več za slovenski, kakovostni proizvod kot pa da varčuje na hrani. Drugi problem je sledljivost - sem želel kupiti koren pri največjem trgovcu v Sloveniji. Na polici, zapakiran, slovensko poreklo. Prepišem podatke, doma pogledam na internetu - podjetje, ki se ukvarja samo z uvozom. Kje je tu slovensko poreklo? - subvencije? Namesto subvencij, bi raje dali vsakemu, ki se želi ukvarjati s kmetijstvom neko štartno pomoč, nato pa se preživljaj s kmetovanjem. Ampak ob spremenjenem razmišljanju državljanov, da se splača kupovati pri kmetu direktno, pa čeprav ima 20 % dražje kot trgovec.
vrtojb
30. 01. 2015 07.44
+3
Morajo biti konkurenci s ceno, drugace ne bo slo, je pa zal tudi tako, da tudi domace ni vedno ultra kakovostno.
jagoda_17
30. 01. 2015 07.34
+5
No pa da sprožim še en plaz kritik. Ne morete pričakovat da boste v ogromnem in razbohotenem javnem sektorju zaslužili toliko, oz. ustvarili takšno dodano vrednost, da boste lahko kupovali domače. Država da lahko plača javni sektor poje več kot ustvari gospodarstvo. Pa smo predragi in začaran krog je tu. Na koncu pa so naše surovine cenejš kot v tujin, proizvodi pa dražji.
jagoda_17
30. 01. 2015 07.10
+10
Sem že spodaj napisa, pa še enkrat, mogoče bo zdaj komu prebilo. Meso in mleko iz moje kmetije prodajam v Italijo, Avstrijo in na Hrvaško po višjih cenah, kot bi prodal doma. Torej kmet zna proizvesti kvalitetno in konkurenčno!
AlternativeFacts
30. 01. 2015 10.06
-6
biggbrader
30. 01. 2015 06.47
-4
Kar pojdi k slovenskemu kmetu na dom - na kmetijo: po repo, zelje, čebulo, mleko,...boš plačal več kot v trgovini. Dobro, za mleko ne rečem, ker v trgovini dobiš samo vodo, ampak, da so tudi drva od kmeta dražja kot pri trgovcih pa ne morem razumeti; nič marže, nič skladiščenja, nič davka,...
jagoda_17
30. 01. 2015 07.20
+3
Drva Bosna-cenejš delovna sila. Zelenjava nimam nič proti če ješ tisto iz lidla hoferja metkatorja. Edino kar je, potem ne veš kaj je zelenjava. Davki-boš moral pa malo podrobneje zakonodajo prebrat, pa boš videl kdaj in kako jih plačujemo. Drugač pa zakaj pa ne.
AlternativeFacts
30. 01. 2015 10.07
-3
jap davki so vam vezani na kataster in so v obliki pavšala....
496344
30. 01. 2015 06.31
+27
Zivimo na podezelju in okrog je kar nekaj kmetij.Ampak od tega si samo eden zasluzi vse kar ima.Priden od jutra do noci,ce ne na njivi pa v gozdu,ce ne v gozdu pa v hlevu...Cloveka se enkrat nisem videla kje posedat,pa grem vsakodnevno z psom mimo njegove kmetije ali pa ga srecam v gozdu.Zena isto.Kmetija stoji,zgradila sta novo hiso,otroka sta na studijih nekje v Slo,imata dobro osebno vozilo in stroje..Kar seveda kuri zavist pri drugih kmetih.Noben od teh kmetov pa ne vidi,koliko truda vlagata,da kmetija tako dobro stoji
dr.dare
30. 01. 2015 06.40
-10
Frejtonarca
30. 01. 2015 06.30
+6
Moja babica je vedno rekla : Nisem tako bogata da bi poceni kupovala...al pa ... raje malo manj pa kvalitetno...kakor poceni in veliko pa vse skupi za en drek ...pa to ...
gostgozd
30. 01. 2015 10.35
+4
JoC13
30. 01. 2015 06.23
+2
A v Slo MAMO? Slovenščina na nivoju res!
vstanitevsuženjstvozakleti
30. 01. 2015 06.10
+13
Točno tako,plače na minimalcu,zelenjavo bi pa morali drago plačevati .Saj gdo pa ne bi rad jedel recimo slovenskega česna za 14 evrov,ki je boljši od kitajskega sranja za 3 evre,ali pa paradižnik lušt,je tudi boljši od nizozemske plastike,pa istrsko oljčno olje proti italijanskemu mašin olju. Če pa ni denarja.
biggbrader
30. 01. 2015 06.40
+2
Tudi če je "ista" plastika, je boljša plastika, ker na mizo lahko pride v enem ali dveh dneh - dozorena.
AlternativeFacts
30. 01. 2015 10.11
+6
lušt je enako zanič, kot nizozemski paradajz, ker sta gojena na povsem enak način, torej če vam je Lušt OK, ne vidim razloga, da vam ne bi bil tudi Nizozemski....pač steriliziran paradajz, gojen v balončku
pepka1.3.
30. 01. 2015 13.01
+4
Tole z Lušt paradižnikom pa sploh ne bo držalo! Je razlika če je obran zrel ali pa zelen in nato prisilno zori v zabojih in je pošprican z bogve čem da zdrži temparaturna nihanja in prevoz.
dr.dare
30. 01. 2015 04.56
+8
Kaj ni taka kriza da ljudje za jest nimajo vi pa sedaj o tem da naj dražjo zelenjavo kopujejo?
pravica5
30. 01. 2015 05.31
-2
To se dogaja samo ce je JJ na oblasti in se marsikaj drugega.
civitasstain@gmail.com
30. 01. 2015 05.46
-2
dr.dare
30. 01. 2015 05.54
+1
Falili ste point... jaz nisem rekel da me moti da nimajo za jest jaz sem rekel da me moti da naj dražje kopujejo.... to pravi 24 ur in ne vlada!
dr.dare
30. 01. 2015 04.55
+3
O to uno domače, eko iz trsta šolam prodajajo?
dr.dare
30. 01. 2015 04.52
+6
Ponudba je točno takšna kot so kupci!!! Če je kupec priravljen kupit (d--r-- ek) potem ga mu bodo ponujali!
komunjara 1
30. 01. 2015 04.07
+12
v trenutku ko se ukinejo subvencije se stevilo "kmetov" zmanjsa za 50% in ostanejo samo kmetje
civitasstain@gmail.com
30. 01. 2015 05.48
+2
V Jugoslaviji ni bilo subvencije, pa je bilo tolko kmetov.
biggbrader
30. 01. 2015 06.42
-3
Ki so mogoče lahko preživeli sebe; ali še to ne.
themaster
30. 01. 2015 09.34
+1
Veliko kmetov je takih, ki pridelujejo izključno za lastne potrebe...
nikhrast
30. 01. 2015 03.35
+12
Kupna moč folka v Sloveniji je nizka, kmetje pa se nočejo prilagoditi razmeram. Majhne kmetije ki ne morejo zalagati supermarkete, folk pa ne hodi redno na tržnico. Pa saj smo navajeni na južno sadje celoleto, vse sorte zelenjave... Pa kako boš imel njivo doma, saj se ne splača, saj ljudje delajo cel dan, nimajo cajta. Kuha pa samo polovica ljudi, vsaj v razvitih državah, vedno več hrane je že pripravljane. Sploh vesta kaj je trebiti solato, saj kupujemo trikrat oprano solato, lepo pakirano, zraven pa dressingi vse sorte. Pračakujemo pol ducata vrst paradajza, deset vrst jabolk, isto čebule..., jagode celo zimo, pa bio tudi, seveda malo dražje.
civitasstain@gmail.com
30. 01. 2015 05.49
+2