Ko si 'problematične' otroke inštitucije le podajajo in na koncu pristanejo na psihiatriji med duševnimi bolniki

Najstnik, star 17 let, recimo mu Matej. To ni njegovo pravo ime, zaradi zaščite dečka namreč pravega imena ne bomo razkrili. Čeprav ni odrasel in čeprav ni psihiatrični bolnik, je trenutno na zaprtem oddelku psihiatrične klinike v Mariboru. V povsem neprimernem okolju, kot opozarjajo strokovnjaki. Tam je zato, ker naša država zanj ne poskrbi tako, kot bi morala, ker mu ne pomaga tako, kot bi mu lahko, ker si ga že leta in leta podajajo različne institucije - šole, mladinski domovi, prevzgojni zavodi, centri ... sistem pa je dejansko že zdavnaj dvignil roke in zdaj le čaka, da bo deček postal polnoleten.

Matejevo zgodbo bodo razkrili nocoj v oddaji Epilog ob 20. uri. Matej je zgodaj izgubil oba starša, zamenjal kar nekaj rejniških družin, živel tragično otroštvo, kot ga ne bi smel noben otrok. Pri enem od rejnikov je bil deležen nepopisnega izživljanja in fizičnega nasilja, tudi privezovanja z verigami in izbijanja nohtov s kladivom. Ima hude izpade agresije, nasilen je do sebe in do drugih. A namesto da bi mu država pomagala, namesto da bi se z njim celovito ukvarjali in mu pomagali predelati travme iz otroštva, so institucije naše države leta in leta ugotavljale, kako nobena ni primerna zanj, kako nikjer nimajo pravega znanja in prostorov zanj.

A Matejev primer ni osamljen. Centri za socialno delo zabeležijo vsako leto okrog 300 otrok s hudimi vedenjskimi in čustvenimi motnjami. O takšnih primerih so v Epilogu govorili s strokovnjaki, ki tudi sami opozarjajo na mačehovski odnos naše države do takšnih otrok. In zakaj je Matej zaprt v psihiatrični kliniki med odraslimi? Za otroke s hudimi čustvenimi in vedenjskimi težavami imamo namreč primeren otroški oddelek na psihiatrični kliniki v Ljubljani. A tam so postelje prazne, sobe pa samevajo. Zakaj? Kako je to mogoče? Tudi tokrat se je zapletlo pri birokraciji. V oddaji Epilog so skupaj s strokovnjaki iskali in terjali rešitve, ki bi bile v dobro otrok.