Ko udari strela: kje poiskati varno zatočišče, kako nuditi prvo pomoč in najpogostejše zmote

V soboto popoldan je strela udarila v drevo ob Blejskem jezeru, pod katerim je bilo takrat več oseb. Pet oseb je bilo poškodovanih, od tega štiri huje. Po sicer nekoliko zastarelih podatkih iz leta 2009 v Sloveniji strele letno udarijo do štiri osebe. Najpogosteje poškodovancu zastane srce, praviloma pa tudi neha dihati. Preverili smo, kako lahko pomagate in rešite življenje. 

Neurja, ko je razgreto ozračje, s seboj ne prinašajo le močnih nalivov in vetra, pač pa tudi udare strel. Te so še posebej nevarne, saj lahko poškodujejo ali celo ubijejo tudi človeka, strele pa zanetijo tudi požare, rušijo in lomijo drevesa, električne drogove in povzročijo druge težave.

Elektrika išče najhitrejšo pot do zemlje

Časovno so nevihte s strelami pogostejše popoldne, ko je ozračje razgreto. Ker je strela v bistvu električni tok, je logično, da elektrika vedno išče najhitrejšo pot, da doseže zemljo. Na svoji poti do zemlje pogosto izbere vodo, kovinske predmete, drevesa ali ljudi, ki stojijo na prostem, ker so dobri prevodniki elektrike, navajajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). Včasih slišimo, da strela nikoli ne udari na isto mesto večkrat. A to ni res. Še več. Ni redko, da strela na isto mesto udari tudi večkrat.

Najpogostejše poškodbe zastoj srca in opekline

Najpogostejše poškodbe zaradi udara strele so zastoj srca in prenehanje dihanja, vendar ob ustrezni prvi pomoči večina poškodovancev preživi. Na NIJZ ocenjujejo, da je smrtnost 15- do 20-odstotna. Poškodovanci pogosto utrpijo tudi opekline, okvare živčnega sistema, zlome kosti, izgubo sluha, vida, zmedenost, nezavest in izgubo spomina. Svetujejo, da poškodovanec, četudi se ne počuti slabo, poišče zdravniško pomoč. Nekatere okvare notranjih tkiv, npr. živčevja, žil, srca, imajo lahko resne posledice, ki se pokažejo šele čez nekaj časa.

Nikar pod drevesa, nadstreške in v šotore. Raje v avto!

Podatki pravijo, da lahko strela udari tudi 16 kilometrov stran od nevihtnega oblaka. Kadar slišimo udar strele, smo že v njenem dosegu in moramo poiskati varno zavetje. Če nas nevihta preseneti na prostem, pa moramo poiskati najbližje varno zatočišče. To ni drevo na gozdni jasi, pač pa so najprimernejši objekti s tlemi, streho in zidovi. Različni kioski, nadstreški, odprte garažne hiše, šotori, steklenjaki in druga na pol odprta ali majhna poslopja, ki nimajo električne in vodovodne napeljave, niso varni, opozarjajo na NIJZ. Varno zatočišče lahko najdemo tudi v avtomobilu s trdo streho, kombiju, avtobusu. Ko smo v avtomobilu, zaprimo vrata in okna in se ne dotikajmo kovinskih površin. Prav tako ne uporabljajmo radia ali telefona, saj strela lahko udari v anteno in nas poškoduje.

Takoj iz vode!

Če nas nevihta preseneti med vožnjo, ustavimo avtomobil ob robu cestišča. Če vozimo motor, poiščimo zavetje pod nadvozom, saj so ti običajno primerno ozemljeni, nato pa se umaknimo stran od motorja. Če je le mogoče, ostanimo na suhih tleh. Če smo na kmetijskem stroju, ga takoj zapustimo. Če plavamo v vodi ali smo na čolnu, gremo takoj iz vode, se od nje oddaljimo in poiščemo varno zavetje v objektu ali avtomobilu. Če smo daleč od obale, se sklonimo čim nižje v čolnu in se ne dotikajmo vode. Zatočišče lahko zapustimo šele 30 minut po zadnjem udaru strele, še opozarjajo.

Če varnega zatočišča ne najdemo v bližini, poiščimo čim nižji predel, npr. jarek, strugo. Poskusimo se namestiti čim niže, vendar ne smemo ležati na tleh s celim telesom. Počepnimo tako, da stojimo na tleh samo s stopali ali na prstih. Stopala naj bodo čim bolj skupaj. Glavo spustimo na kolena, zaprimo oči in si pokrijmo ušesa. Če imamo pri roki podlogo iz neprevodne pene ali gume, stopimo nanjo, še svetujejo.

Kakšna je prva pomoč ob udaru strele

Če nekoga udari strela, takoj pokličimo službo nujne medicinske pomoči, saj potrebuje poškodovanec takojšnjo pomoč. Najbolje je, da ga prenesemo v varno zavetje. Če sumimo na poškodbo hrbtenice, poškodovanca ne premikamo. Če je poškodovanec le opečen, lahko v času do prihoda reševalcev oskrbimo opekline (sterilno jih prekrijemo). V hladnem vremenu in dežju podložimo pod poškodovanca odejo in ga pokrijemo, da se ne podhladi, svetujejo na NIJZ.

Pri nezavestnem poškodovancu preverimo tudi dihanje in srčni utrip:

- kadar nezavesten človek diha in ima srčni utrip, ga položimo v bočni položaj za nezavestnega;

- kadar nezavesten človek ne diha, sprostimo dihalno pot. Če to ne pomaga in človek še vedno ne diha, takoj začnemo z zunanjo masažo srca in z umetnim dihanjem usta na usta.