Ko veseli december zaznamujejo stiske in frustracije: 'Vsak dan je treba ljudem pokazati, da jih imate radi'

December velja za mesec veselja, sreče, zadovoljstva, dobre volje, skratka pozitivnih občutkov, a hkrati je tudi mesec, ki je za mnoge najbolj osamljen čas v letu. Čas, ko privrejo na dan mnoge stiske in frustracije. "Res je," se strinja Veronika Podgoršek, doktorica znanosti s področja družinske in zakonske terapije. Ravno zaradi zapovedi o pozitivnih občutkih so stiske in frustracije še bolj intenzivne, meni naša sogovornica. A ob tem poudarja, da občutki strahu, osamljenosti, nemoči in žalosti niso vezani le na praznične dni in ne pomeni, da prej ne obstajajo, lahko so namreč prisotni vsak dan, že dlje časa.

Je pa december vsekakor čas, ko so čustva bolj skoncentrirana, in ravno zato je to tudi obdobje, ki je lahko zelo boleče za osebe, ki so v bližnji preteklosti izgubili bližnjega, ostali brez službe, mogoče zboleli, pripoveduje Podgorškova.

Večja verjetnost, da bodo praznike doživeli kot stres, se pojavlja tudi pri ljudeh, ki so "potrti oziroma v depresiji že dalj časa in nimajo moči, da gredo pot življenja naprej na drugačen način. Ne vemo pa, kaj s tem nezavedno vzdržujejo v sebi živo".

Kot pojasnjuje Podgorškova, se pogosto dogaja, da ljudje "nezavedno ponavljajo nek vzorec ali vzdržujejo določeno patologijo živo, ker s tem vzdržujejo stik, povezanost in navezanost na nekaj ali nekoga in ga ne spustijo od sebe". Kot primer navede osebi, ki tudi potem ko zaključita partnerski odnos, ostaneta prijatelja. To pomeni, da sta na nekem nivoju še vedno povezana. Ali, če je oseba depresivna zaradi smrti zakonca, na ta način še vedno vzdržuje stik in si ne dovoli, da preneha žalovati, ker se ob tem lahko počuti krivo oziroma še ni pripravljena na slovo, pojasnjuje Podgorškova.

Obkroženi z družino, a vseeno osamljeni

Dogaja pa se tudi, da se osamljene počutijo tudi tisti, ki so obkroženi z družino in imajo partnerja. "Ni je hujše osamljenosti kot biti sam v dvoje. V partnerstvu so namreč prisotna pričakovanja. Če si samski, vsaj tega ni na tak način. Je pa seveda človekova želja in pričakovanje, da ne bo več dolgo sam," pripoveduje psihoterapevtka.

Osamljeni bi si želeli praznovanja in veselja, kot ga prikazujejo reklame, kjer je vse popolno. A ne le reklame, Podgorškova se strinja, da k občutkom osamljenosti pripomorejo tudi družbena omrežja, kjer smo bombardirani s fotografijami vedno srečnih in nasmejanih posameznikov. Kot pojasnjuje, je v vseh nas prisotna želja po sreči, in če je nimamo, nas to boli in smo žalostni. "Če slik ne vidimo, se lahko vsaj malo odklopimo." V nasprotnem primeru pa lahko prebudijo potlačeno in skrito bolečino.

Praznična potrost seveda še ni znak za alarm, a kdaj bi nas moralo zaskrbeti? Naša sogovornica pojasnjuje, da je znak za alarm, ko žalost, potrtost ali pretirana jeza trajajo dalj časa, oseba pa ostaja sama, brez kakršnekoli pomoči.

Poslušajte človeka v stiski!

Na vprašanje, kako lahko pomagamo ljudem v stiski, pa psihoterapevtka odgovarja, da je ključno to, da si morajo najprej sami želeti pomoči in tudi dovoliti, saj v nasprotnem ne moremo pomagati nikomur. "Če pa je želja in volja lahko skupaj premikate gore." Vsem, ki bi radi ponudili roko nekomu pa svetuje: "Začnete pri poslušanju. Ne podajanju rešitev! Poslušanju!" Poslušanje je po njenem mnenju ključno. Ljudje v stiski, ki imajo nekoga, da jih posluša, "podajajo stvari, ki jih težijo iz sebe in s tem počasi od sebe". Stvari, ki nas težijo, je treba spraviti v besede in se boriti. In kar je zelo pomembno: "Če sami prosijo za mnenje, jim ga lahko podate."

Sicer pa si sami lahko pomagate tako, da se odpravite ven, v naravo na sprehod, saj je narava življenje in naša najboljša zdraviteljica, pravi Podgorškova. "Ostajanje v zaprtih prostorih in v popolni osami ni dobro. Ne narediti samice znotraj svojega doma. Saj vsi vemo, da je samica za človeka najtežja kazen."

Vsak dan ljudem okoli sebe pokažite, da jih imate radi!

A ne le v decembru, tudi ko se praznična evforija umiri, se lahko pojavijo občutki depresije. Kako to premagati? Podgorškova svetuje nove cilje, ki pa morajo biti realni, saj v nasprotnem primeru lahko hitro zapademo v še večjo frustracijo in občutke neuspeha. "Je pa vsekakor pomembno tudi znati reči stop, dovolj in uživati v že doseženem." Poleg tega pa je pomembno tudi delo. "Človek mora delati, saj mu delo daje občutek vrednosti, zadovoljstva, pomembnosti."

Predvsem pa bi se morali vprašati, v čem se prazniki razlikujejo od drugih dni. "Vsak dan je praznik, da se ponovno zbudite in ste zdravi. Vsak dan se je potrebno veseliti, da ste ljubljeni, da ljubite oziroma si prizadevate to biti in čutiti. Vsak dan je potrebno ovrednoti sebe in ljudi okoli sebe, jim povedati in jim pokazati, da jih imate radi in ne zgolj tiste zapovedane dni. Prazniki so oziroma bi morali biti le del življenja, ki se nebi smel dosti razlikovati od splošnega življenjskega načina. Vsakdan smo lahko urejeni. Vsak dan jemo. Vsak dan si lahko podamo darilo: pogovor, objem, spoštovanje," zaključi naša sogovornica.