KOMENTAR: Nepregledna transparentnost

Konec meseca bo točno pol leta. Od tiste seje vlade, na kateri so Alenko Bratušek potrdili za kandidatko za evropsko komisarko. Od tiste seje, ki je povzročila toliko negodovanja in ugibanj kot redke pred njo in skoraj nobena po njej. Od tiste seje, ki je tlakovala pot tistemu zaslišanju pred odboroma Evropskega parlamenta, ob katerem smo se na stolih nelagodno presedali in čakali, da muka mine. In tiste seje, ki je očitno znanilec začetka konca transparentrnosti v poslovanju vlad pri nas. 

Zadnja odločitev vlade, da zaradi zahtev po razkritju posameznih magnetogramov posameznih sej vlade, preprosto preneha izdelovati magnetograme, to dokazuje. Je odraz nerazumevanja osnovnih vlog, ki jih v družbi pri nadzoru nad oblastjo imamo državljani, in klofuta vsem, ki so se od osamosvojitve naprej borili za to, da bi oblastniki morali delovati pregledno in odgovorno. Javnost najprej izloča iz postopka oblikovanja odločitev vlade, obenem pa ne samo njej, temveč tudi politični in strokovni javnosti povsem onemogoča nadzor nad tem, kako se odločitve najvišjega izvršilnega organa sprejemajo.

Takšna odločitev vlade je zelena luč kravjim kupčijam, dogovorom, barantanjem in kupovanjem glasov. Je zelena luč manipulacijam, prirejanjem in prijateljskim uslugam. In rdeča luč državljanom, ki tega po novem ne bodo mogli izvedeti, saj zapisa o tem, kaj so ministri na seji počeli in kaj so se dogovarjali, preprosto ne bo. In brez nadzora je resno ogrožena demokracija. Oblasti brez nadzora namreč, kažejo izkušnje, prepogosto zrastejo krila in to ne na za državljane dober način. Demokrati postanejo avtokrati, odprte družbe tiranije. Počasi, a vztrajno.

Preglednost delovanja ni vprašanje osebnega občutka. Ne pogojuje jo nelagodje posameznika ob javnosti njegovih dejanj ali besed. Je absolutna. Binarna. 1 ali 0. In zato je tako pomembno, da jo, ko jo enkrat imamo, vzdržujemo in širimo. In da oženju predglednosti in dostopa, kot je odločitev o preprosti ukinitvi magnetogramov, preprosto rečemo ne.

Če je Miro Cerar s transparentnostjo mislil resno, potem bo njegova vlada to odločitev spremenila. Kmalu. Še preden nad kakšno njihovo odločitvijo pod novimi pravili pade senca dvoma, ki ga javnost ne bo mogla preveriti in odgrniti. Manj nadzora in manj dostopa do informacij o delovanju izvršne oblasti namreč nikoli nista in ne moreta pomeniti večje preglednosti nad njenim delovanjem.