Kot je pojasnil poslanec Levice Primož Siter, je minister za okolje in prostor Andrej Vizjak koncesijsko pogodbo z vrhom Holdinga Slovenske elektrarne (HSE) podpisal oktobra lani, podpisal pa je tudi sporazum s predstavniki lokalnih skupnosti na tem delu srednje Save. Novembra je nato društvo za naravovarstvo in okoljevarstvo Eko krog na računsko sodišče naslovilo zahtevo za pridobitev informacij javnega značaja v povezavi s koncesijsko pogodbo.
Ker lahko računsko sodišče mnenje o konkretnih vprašanjih društva poda le, če pri uporabniku javnih sredstev opravi revizijo, je podalo zgolj osebno mnenje vrhovne državne revizorke. Iz njenega mnenja je po Siterjevih beseda razvidno, da veljavni zakon o vodah, ki ureja področje koncesij, določa, da če je za to rabo vode pridobljeno dovoljenje za poseg v prostor v skladu s predpisi urejanja prostora in graditve objektov, je podlaga za izdajo koncesijskega akta tudi prostorski akt države ali lokalne skupnosti.
"Najprej prostorski akt, potem podpis koncesijske pogodbe," je poudaril Siter. Ocenil je, da je šlo pri sklenitvi omenjene pogodbe za diametralno nasprotje, koncesijska pogodba se sprejema, preden je sprejet državni prostorski načrt, v njej pa se določa, da si bosta koncendent in koncesionar prizadevala, da bo državni prostorski načrt sprejet v treh letih po podpisu pogodbe. Storila bosta vse, da bo celovita presoja vplivov na okolje izvedena pravočasno.
Ampak v napačnem vrstnem redu, ki bi služil neki legitimnosti postopka in poskrbel, da je zagotovljeno vidiku varovanja okolja, je dejal in dodal, da so v pogodbi posebne ugodnosti za koncesionarja.
Goriškova ocenila, da gre za očitke na osnovi nepreverjenih dejstev
Spomnil je tudi na lansko odločitev upravnega sodišča, ki je razveljavilo odločbo okoljskega ministrstva, s katero je to potrdilo akcijski načrt za obnovljive vire energije za obdobje 2010-2020 in mu med drugim naložilo, da opravi ponovno celovito presojo vplivov na okolje, ki jih ima predvideni načrt ter pred ponovno potrditvijo akcijskega načrta izključi možnost, da bi njegovo uresničevanje škodljivo vplivalo na varstvene cilje varovanih območij in njihovo celovitost.
Kot je dejal, je zelo jasno, da je treba presojo vplivov na okolje v primeru gradnje hidroelektrarn na varovanih območjih izvesti, še preden se podelijo koncesijske pogodbe. Očitno je, da gre tehnično gledano pri sklepanju te koncesijske pogodbe za nepravilnosti, ki jih je treba nasloviti, računsko sodišče pa ima vso legitimnost, da v njo pogleda in ukrepa v skladu z zakonodajo, je dodal Siter.
Državna sekretarka na Ministrstvu za okolje in prostor Metka Gorišek je medtem ocenila, da gre za očitke na osnovi nepreverjenih dejstev, predvsem očitki glede presoje vplivov na okolje ne zdržijo. V skladu z zakonodajo se celovita presoja vplivov na okolje vedno izvede v okviru državnega prostorskega načrta, nikoli ni to samostojen akt, je dejala in dodala, da je bil državni prostorski načrt doslej sprejet za tri hidroelektrarne.
Koncesijska pogodba po njenih pojasnilih zaenkrat še nima nobenih finančnih posledic. Koncesija bo v prihodnje spremenjena in dopolnjena, število elektrarn in tehnični parametri bodo namreč znani, ko bo zaključen postopek umeščanja v prostor z državnim prostorskim načrtom, v okviru katerega bo izvedena celovita presoja vplivov na okolje.
Koncesijska pogodba z ničemer ne prejudicira rezultatov postopkov, ti se vodijo v skladu z zakonodajo, gre za ločene postopke, ki niso povezani z izvajanjem vodne pravice, je poudarila Goriškova in dodala, da je predlog računskemu sodišču vsebinsko gledano po mnenju ministrstva nepotreben in brez smisla.
KOMENTARJI (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.