Končuje se vremensko pestra pomlad. Kaj nam prinaša poletje?

Vreme v Evropi krojijo vremenotvorna središča. To so večinoma stalna območja visokega ali nizkega zračnega tlaka, ki močno vplivajo na vremenske vzorce v določenem delu leta. Zaradi pomika polarne fronte v višje geografske širine postaja vpliv islandskega ciklona in spremljajočih front ob koncu pomladi in v začetku poletja vse manjši, krepi pa se vpliv azorskega anticiklona.

Azorski anticiklon je območje stabilnega vremena z visokimi temperaturami, ki se nahaja v bližini Azorskega otočja. Od tu se razširi nad južno Evropo in Sredozemlje. Njegov vpliv občasno občutimo tudi v srednji Evropi. Azorski anticiklon na vreme pri nas običajno vpliva nekaj dni, lahko pa je tudi veliko bolj vztrajen in se na istem območju zadržuje več tednov.

Spomnimo se samo lanskega poletja, ki je bilo eno izmed najtoplejših v zgodovini meritev. Imeli smo več vročinskih valov. Najizrazitejši nas je zajel ob koncu julija in v začetku avgusta, ko smo se marsikje močno približali dosedanjim temperaturnim rekordom. V Ljubljani je bilo vročih kar 42 dni, povprečna najvišja dnevna temperatura pa je znašala dobrih 29 stopinj Celzija. Povprečno poletje v zadnjih sto letih ima sicer le 13 vročih dni in povprečno dnevno temperaturo zraka okoli 25 stopinj Celzija.

Povsem drugačno poletje imamo, ko se nad nami zadržujejo višinski cikloni s precej hladnejšim zrakom kot v azorskem anticiklonu. Za deževno in hladno vreme v času poletnega dopusta se pogosto lahko zahvalimo prav višinskemu ciklonu. Ker je ta zračni vrtinec izločen iz zahodnega zračnega toka, lahko dalj časa vpliva na vreme pri nas. Takšno poletje je bilo nazadnje leta 2014, ko je pogosto deževalo, imeli pa smo le en vročinski val. Tudi na območju Jadranskega morja in Balkana je bilo poletje pred štirimi leti neobičajno deževno, druga polovica hladna. Bolj pogosto kot zadnja leta so višinski cikloni poletno vreme krojili v šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja.

Kakšna je napoved za letošnje poletje?

Po projekcijah večine meteoroloških centrov, ki se ukvarjajo s sezonskimi napovedmi, se srednji Evropi in Balkanu obeta nekoliko nadpovprečno toplo poletje. Pričakovano odstopanje od dolgoletnega povprečja je okoli pol stopinje Celzija. Na podlagi sezonske napovedi seveda ne moremo sklepati, kakšno bo vreme v času našega dopusta. Znotraj daljšega obdobja lahko namreč pride do velikih odklonov, od vročinskih valov do hladnejših in bolj deževnih obdobij.

Kako bo s padavinami?

Lansko poletje je zaznamovala suša, ki se je začela že v spomladanskih mesecih, visoke temperature in pomanjkanje padavin pa so kasneje razmere še poslabšale. Za razliko od lani smo letos v vegetacijsko sezono, ki se je začela prvega aprila, vstopili z dobro vodno zalogo. Tudi v maju je pogosto deževalo. Na zadnji dan meteorološke pomladi je torej namočenost tal v večjem delu države dobra, glede na napovedi pa se nam izrazitejše suše ni treba bati niti poleti, saj lahko junija, julija in avgusta pričakujemo povprečno oziroma le nekoliko podpovprečno količino padavin.

Torej, če sledimo sezonskim napovedim, se nam obeta dokaj normalno poletje brez daljših in izrazitejših vročinskih valov. Bolj stabilno vreme pod vplivom azorskega anticiklona lahko pričakujemo v drugi polovici poletja, medtem ko bomo junija še pod vplivom hladnih višinskih jeder in zelo spremenljivega vremena.