Dvojezične table še vedno razlog za trenja

Potem ko se je slovenski premier Borut Pahor srečal z avstrijskim kanclerjem Wernerjem Faymannom na Brdu pri Kranju, je dejal, da je uresničevanje 7. člena Avstrijske državne pogodbe (ADP) obveza Avstrije. Po Pahorjevem mnenju je pravica in dolžnost Slovenije, da to zahteva.

Vprašanje ADP po Pahorjevih besedah ni avstrijska notranja zadeva in je eno od odprtih vprašanj med državama. Faymann je ob tem zagotovil, da Avstrija želi v reševanje tega vprašanja vključiti vse na avstrijskem Koroškem. Meni, da je za vprašanje dvojezične topografije na avstrijskem Koroškem treba najti politično rešitev.

Na srečanje Pahor–Faymann se je že odzval poslanec SDS Miro Petek, ki meni, da Pahor ni izpolnil pričakovanj slovenske javnosti. Iskanje politične rešitve za vprašanje dvojezične topografije po njegovo ni potrebna, saj že "obstaja pravna rešitev ter ducat in pol ustavnih odločb, le da Republika Avstrija tega ne spoštuje“. "V deželi Koroški pa so politične razmere že desetletja takšne – in ne kaže, da bo kmalu boljše – da bo težko najti politično rešitev, še posebej, če si zanjo tudi na Dunaju premalo prizadevajo ali pa so tudi sami žrtev političnih razmer v deželi Koroški“ meni Petek.

Z avstrijskim kanclerjem se je sicer srečal tudi predsednik republike Danilo Türk. Delil je podobno mnenje kot Pahor, saj je poudaril, da je problem dvojezičnih napisov na avstrijskem Koroškem stvar uresničevanja ADP in uresničevanja odločb avstrijskega ustavnega sodišča. Türk je dodal, da odločnost pri izvrševanju odločb pomaga tudi pri ustvarjanju potrebnih političnih pogojev zanje.

Tudi Avstrijce skrbi njihova manjšina

Kot je dejal Pahor, je Slovenija naslednica ADP in je dolžna skrbeti za svojo manjšino. Očitno pa skrb za manjšino s Pahorjem deli tudi evropski poslanec FPÖ in član KDH Andreas Mölzer. Ta je ob obisku Faymanna v Sloveniji kanclerja pozval, naj se pri svojem slovenskem kolegu Pahorju zavzame "za konec diskriminacije ostanka manjšine nemških Staroavstrijcev." Odnos Slovenije do Staroavstrijcev namreč "ni vreden evropskega standarda", trdi avstrijski poslanec v Evropskem parlamentu.

Mölzer je poleg tega še pozival, da bi bil že čas, da bi v Sloveniji spet začeli uporabljati stara nemška krajevna imena. "Ljubljana, Maribor, Celje in Ptuj so namreč pred sto leti imeli še nemško večino," je prepričan poslanec FPÖ in član KHD.

Te Mölzerjeve izjave po mnenju politične sekretarke narodnega sveta koroških Slovencev Angelike Mlinar kažejo, da poskuša koroški Heimatdienst (KHD) asimilacijo slovenskega naroda razširiti na slovensko državo. Po njenih besedah je ravno to tudi razlog, da KHD sodeluje v t. i. konsenzni skupini skupaj z Zvezo slovenskih organizacij (ZSO) in Skupnostjo koroških Slovencev (SKS).

Ne nazadnje KHD tudi s sodelovanjem v konsenzni skupini ne gre za uveljavitev odločb avstrijskega ustavnega sodišča o dvojezičnih krajevnih tablah. Feldner se namreč "javno hvali, da mu je uspelo v konsenzni skupini močno zmanjšati število dodatnih dvojezičnih napisov", je opozorila politična sekretarka NSKS Mlinarjeva.

Trenja na avstrijski strani

Sicer je avstrijski kancler s svojimi današnjimi izjavami vzbudil razburjenje med strankami v Avstriji. Faymann je potrdil, da naj bi rešitev za dvojezične krajevne table na avstrijskem Koroškem iskali z vključitvijo vseh strank, ki so v koroškem deželnem zboru, vendar pa je dal  vedeti, da bi ureditev bila mogoča tudi brez BZÖ, ki sicer nasprotuje vsakršni postavitvi novih dvojezičnih krajevnih napisov. "Večina je pač večina," je dejal Faymann. Ureditev bi potemtakem lahko podprli socialdemokrati (SPÖ), ÖVP in Zeleni, ki imajo v deželnem zboru avstrijske Koroške pičlo večino.

A predsednik koroške ÖVP Josef Martinz je dejal, da se zavzema za ureditev na osnovi dogovora iz leta 2006 med takratnim avstrijskim kanclerjem Wolfgangom Schüsslom in koroškim deželnim glavarjem Jörgom Haiderjem. Ta je predvideval 141 naselij z dvojezičnimi krajevnimi oznakami. "Tedaj zgodovinska priložnost ni bila izkoriščena, sedaj pa žal doživljamo veliko nazadovanje," je menil Martinz in dejal, da rešitve ni mogoče doseči brez vključitve BZÖ. Obenem je pozval Faymanna, naj začne nova pogajanja.

Ostre kritike je bil Faymann zaradi svoje današnje pobude deležen tudi s strani BZÖ. Vodja poslanske skupine BZÖ v deželnem zboru avstrijske Koroške Kurt Scheuch je menil, da novih dvojezičnih krajevnih tabel ne more biti brez predhodnega ugotavljanja številčnosti slovenske manjšine. "Če pa Faymann misli, da krajevne table lahko izsili brez BZÖ, potem se ne zaveda politične resničnosti na Koroškem," je še ocenil Scheuch.