Meteorološko poletje, ki traja od 1. junija do 31. avgusta, je letos najbolj zaznamovala pogosta in dolgotrajna vročina. Vsi trije poletni meseci so bili znatno toplejši od dolgoletnega povprečja, najbolj julij, ki je bil v večjem delu države rekordno topel. Poletna povprečna temperatura zraka je za okoli 2 stopinj Celzija presegla dolgoletno povprečje, kar poletje 2015 uvršča na 2. ali 3. mesto. Najbolj vroče ostaja poletje 2003, ki je bilo bistveno toplejše od letošnjega. Podobno visoka kot letos je bila povprečna poletna temperatura leta 2012, navaja Agencija za okolje v svojem poročilu.
Arso še navaja, da je bilo lansko poletje, ki je bolj kot z vročino postreglo z oblaki in dežjem, po povprečni temperaturi zraka 2 stopinji Celzija hladnejše od letošnjega in s tem blizu dolgoletnemu povprečju obdobja 1981–2010. Zaradi izrazitega segrevanja ozračja nad Slovenijo v zadnjih desetletjih so vroča poletja postala mnogo pogostejša. Letošnje poletje v okviru zadnjih 15 let ni tako izjemno, kot bi bilo pred letom 1992, saj bi bilo takšno poletje kot letošnje v tistem obdobju daleč nad takratnim rekordom.
Od 30 do 50 vročih dni
Daljše obdobje vročine je bilo v vseh treh poletnih mesecih, zato ne preseneča nenavadno veliko število vročih dni. Po nižinah smo jih večinoma našteli od 30 do 50, kar je druga do četrta najvišja vrednost v nekaj deset let dolgem merilnem nizu. Skoraj povsod je bilo opazno več vročih dni le poleti 2003.
Najtežje smo vročino prenašali julija, ko so vroče popoldneve spremljala tudi topla jutra. Junija in avgusta pa so bila jutra dovolj sveža, da smo si vsaj za nekaj ur lahko oddahnili od velike toplotne obremenitve. Pozorni smo bili tudi na UV sončno sevanje, saj je v času največje vročine UV indeks praviloma dosegal vrednost 10 v gorah in 9 po nižinah.
Vročina prinesla tudi sušo, a k sreči le ponekod
Kmetijske rastline je letošnje poletje poleg vročinskega stresa obremenjevala tudi suša, saj je bila izguba vode z izhlapevanjem v času vročine zelo velika. Kot navajajo na Arsu, za rastline ni pomembna le skupna količina padavin, ampak tudi njihova porazdelitev tekom poletja.
V primerjavi s temperaturo zraka je bila skupna višina padavin letos poleti manj izstopajoča. "V večjem delu države smo glede na dolgoletno povprečje zabeležili rahel do velik padavinski primanjkljaj, marsikje v vzhodni polovici države pa je bilo padavin mnogo manj, ponekod na zahodu pa tudi precej več od dolgoletnega povprečja," so zapisali na Arsu in kot primer navedlio, da je bilo v Biljah pri Novi Gorici letošnje poletje s 457 mm tretje najbolj namočeno v zadnjih 20 letih, v Šmartnem pri Slovenj Gradcu pa je padlo skromnih 252 mm, kar je celo druga najmanjša vrednost od leta 1961.
KOMENTARJI (10)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.